Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil. Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi. Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim, temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to,‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.« In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, verujem, da si prišel na ta svet, da odrešiš grešnike. Upam vate in v tvojo moč, da boš s svojo milostjo preoblikoval mojo dušo. Gospod, ljubim te in z vsem srcem želim, da te resnično postavim na prvo mesto v svojem življenju. Želim te ljubiti z vsem svojim umom, srcem, dušo in močjo.

Prošnja: Gospod Jezus, podari mi globoko vero!

Razmišljanja:

1. Stotnik: Pogosto se zgodi, da Boga najmanj prepoznajo tisti, ki so od njega največ prejeli. Zaradi tega dar vere podeljuje drugim ljudem, še posebej preprostim in ponižnim v srcu. Stotnik ponazarja to Božjo milost v našem življenju. Prizadevajmo si, da bi bili kot on: preprosti, ponižni in zaupljivi v močno delovanje Jezusa v našem vsakdanjem življenju.
2. Gospod, nisem vreden, da prideš v moj dom: Te besede odražajo stotnikovo ponižnost. Pokažejo naj tudi našo ponižnost in vero v Kristusovo navzočnost v evharistiji, saj so to besede, ki jih molimo pri vsaki maši, tik preden prejmemo našega Gospoda v svetem obhajilu. Ko prejmemo blagoslovljeni zakrament, resnično prejmemo Kristusa - telo, kri, dušo in božanskost. Naša vera je ključ do odpiranja srca Kristusovi zdravilni milosti.
3. Niti v Izraelu nisem našel take vere: Mar ne želimo, da bi Jezus te besede izrekel nam? Ali ni to veliko bolje kot slišati Kristusovo vprašanje: “Ko pride Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?” (glej Luka 18,8. Kristus nas kliče, da smo svež izvir vere, upanja in ljubezni; tudi če je ne najde nikjer drugje, se lahko vedno tolaži z našo neomajno vero.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, želim ponoviti te besede stotnika! Verujem vate in v tvojo resnično navzočnost v evharistiji! V trenutkih dvoma ali šibke vere te bom klical, “Samo reci besedo in moja duša bo ozdravljena.”

Sklep: Danes bom z vsem srcem molil te besede pri maši, ob obisku evharistije ali v duhovnem obhajilu!

Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil. Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi. Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim, temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to,‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.« In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, verujem, da si prišel na ta svet, da odrešiš grešnike. Upam vate in v tvojo moč, da boš s svojo milostjo preoblikoval mojo dušo. Gospod, ljubim te in z vsem srcem želim, da te resnično postavim na prvo mesto v svojem življenju. Želim te ljubiti z vsem svojim umom, srcem, dušo in močjo.

Prošnja: Gospod Jezus, podari mi globoko vero!

Razmišljanja:

1. Stotnik: Pogosto se zgodi, da Boga najmanj prepoznajo tisti, ki so od njega največ prejeli. Zaradi tega dar vere podeljuje drugim ljudem, še posebej preprostim in ponižnim v srcu. Stotnik ponazarja to Božjo milost v našem življenju. Prizadevajmo si, da bi bili kot on: preprosti, ponižni in zaupljivi v močno delovanje Jezusa v našem vsakdanjem življenju.
2. Gospod, nisem vreden, da prideš v moj dom: Te besede odražajo stotnikovo ponižnost. Pokažejo naj tudi našo ponižnost in vero v Kristusovo navzočnost v evharistiji, saj so to besede, ki jih molimo pri vsaki maši, tik preden prejmemo našega Gospoda v svetem obhajilu. Ko prejmemo blagoslovljeni zakrament, resnično prejmemo Kristusa - telo, kri, dušo in božanskost. Naša vera je ključ do odpiranja srca Kristusovi zdravilni milosti.
3. Niti v Izraelu nisem našel take vere: Mar ne želimo, da bi Jezus te besede izrekel nam? Ali ni to veliko bolje kot slišati Kristusovo vprašanje: “Ko pride Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?” (glej Luka 18,8. Kristus nas kliče, da smo svež izvir vere, upanja in ljubezni; tudi če je ne najde nikjer drugje, se lahko vedno tolaži z našo neomajno vero.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, želim ponoviti te besede stotnika! Verujem vate in v tvojo resnično navzočnost v evharistiji! V trenutkih dvoma ali šibke vere te bom klical, “Samo reci besedo in moja duša bo ozdravljena.”

Sklep: Danes bom z vsem srcem molil te besede pri maši, ob obisku evharistije ali v duhovnem obhajilu!