Ko je Jezus učil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki govorijo, da je Mesija Davidov sin? Sam David je rekel v Svetem Duhu: Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹ David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, verujem, da si me ustvaril in me odrešil; poklical si me, da danes molim. Zaupam, da me boš naučil spoznavati, kar je prav, resnično, dobro in lepo. Ljubim te, Gospod, saj je v tebi vsa polnost, dobrota in ljubezen.

Prošnja: Gospod Jezus, upodobi moje srce po svojem srcu!

Razmišljanja:

1. Govoriti, da bodo vsi slišali: Predstavljaj si Jezusa, kako uči v okolici templja, obdan z množico duhovno lačnih ljudi. Nekje v ozadju na razdalji so pismouki: hladni pogledi, mrke oči, polne nezaupanja, strahu in naklepanja. Jezus povzdigne glas, da bi ga lahko slišali tudi tisti zadaj. Vse nagovarja. Kako so razpoloženi? Večji del množice ga ne samo sliši, ampak tudi zavzeto posluša. Verjamejo, da jim bo Bog spregovoril preko Jezusa, da bo prepoznal njihove potrebe, njihova srca ter jim podaril ljubezen, resnico in navdih, ki ga potrebujejo. Ostali ga poslušajo površno. Bolj iz radovednosti, zabave in nečimrnosti – da se bodo lahko o nečem pogovarjali. Pismouki prisluhnejo samo tistemu, kar bi jim lahko pomagalo pri kovanju načrtov. Jezus jih vseeno poskuša doseči, tako kot danes poskuša doseči mene. Sem odprt?
2. Skrivnostna prepoznavnost, Gospod in Sin: Pismouki Jezusu nasprotujejo iz več razlogov: iz ljubosumja, nevednosti, ponosa .. A najbolj jih vznemirja njegovo obnašanje, kot da je Mesija, morda celo Bog sam. Kako blizu so resnici! Jezus pokaže na resnico s citiranjem pisem: Mesija bo Sin in Gospod. Kar spodbija njihovo ugovarjanje, da bi se jim rad približal. Povabi jih, da se dvignejo na raven vere. Spominja na besede, ki jih je namenil staršema - »Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2,49) – je Jezus po rojstvu sin človekov, a po izvoru in poslanstvu Sin Najvišjega. Ali premagujem svoj ponos in nevednost z vero in s tem dovolim Bogu, da deluje po svoje, kar presega moje razumevanje?
3. Poslušati z veseljem: Molitev je težka in zahtevna umetnost: zares, je več kot umetnost. Trudimo se zbrati, iti vase in se pogovarjati z nekom, ki ga z našimi čuti niti ne vidimo niti ne slišimo. Najhuje pa je, da največkrat ničesar ne čutimo: »Od tega nimam nikakršne koristi!« Čeprav molitev ni povezana s čustvi, ampak z ljubeznijo, je to vsekakor izkušnja, ki bi nas morala spodbuditi, da bi nekaj spremenili. Množica je Jezusa z veseljem poslušala. Jasen in prepričljiv razlog! Čudenje ob odkritju resnice! Veselje in zadovoljstvo ob pogledu na zmagoviti udarec njihovega prvaka! Ne glede na okoliščine, lahko naša izkušnja Kristusa v molitvi obrodi radost, vendar le v tolikšni meri, kolikor si delimo ali uskladimo svoje misli, želje in radosti z njegovimi. Pismouki niso našli veselja, saj si z njim niso delili ne srca ne uma. Kje se skriva moje veselje?

Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, odpri moje srce za tvoje besede in mi pomagaj verjeti, tudi če to boli in od mene zahteva, da spremenim svoje prepričanje! Dvigni me nad moje predsodke in negotovosti! Pokaži mi, kaj moram spremeniti v svojem življenju in to bom storil, da te bom lahko bolj ljubil in se veselil tvojega prijateljstva in tvoje ljubezni!

Sklep: Izbral in vzljubil bom eno duhovno vrednoto, vrlino ali dobroto. V njej bom iskal Kristusa, razmišljal o njeni lepoti in ga prosil, da mi jo podari.