Tisti čas so pristopili farizeji, in da bi Jezusa preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovóril jim je: »Kaj vam je naróčil Mojzes?« Rekli so: »Mojzes je dovôlil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem. In govóril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.« Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.« In objemal jih je, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, ti si gospodar vesolja, in vendar me poslušaš in vodiš. Poznaš mojo preteklost, sedanjost in prihodnost, pa vendar spoštuješ mojo svobodo! Sveta Trojica, srečna in izpolnjena sama po sebi, a si nam vendar velikodušno podarila življenje. Ti si naša izpolnitev in dar. Jezus, v zameno ti ponujam svojo majhnost, vedoč, da si zadovoljen s tem, kar ti lahko dam.

Prošnja: Ljubeči Oče, pomagaj, da bom odprt za tvoje današnje sporočilo.

Razmišljanja:

1. Človek postavlja Boga na preizkušnjo: V današnjem evangeliju farizeji preizkušajo Kristusa in postavljajo pod vprašaj Božji načrt. Kako samozadovoljni smo lahko včasih v našem odnosu z Bogom! Kdo smo mi, da preizkušamo Boga? Knjiga o Jobu nas spominja, da smo mi tisti, ki končamo, kot presejana pšenica: » Kdo je ta, ki zatemnjuje posvèt z govori brez znanja? Opaši kakor junak svoja ledja, vprašal te bom in ti me pouči!« (Job 38,2-3) Pametno lahko odgovorimo le s ponovitvijo Jobovega odgovora: »Glej, premajhen sem. Kaj naj ti odgovorim? Svojo roko si polagam na usta. Enkrat sem govoril, pa ne bom več odgovarjal, dvakrat, pa ne bom več poskušal« (Job 40,4-5) Ali včasih postavljam pod vprašaj Božjo previdnost, ko se pritožujem: »Gospod, zakaj moram trpeti?«
2. Ponovno vprašati za dobro mero: Učenci so poslušali Jezusov odgovor o zakonu in se spraševali. Za Gospodovo sporočilo so bili veliko bolj odprti kot farizeji, pa so vendar težko sprejeli ta odgovor. In Jezus ga ponovno potrdi. Kdor se loči in ponovno poroči, stori prešuštvo. Ta odlomek nas spominja, da Cerkev svoje nauke sprejema po Kristusovih. Je sredstvo, preko katerega nas doseže njegovo zahtevno sporočilo. Ali poznam in cenim nauk Cerkve kot varuha Kristusovih besed? Ali zvesto branim njene nauke?
3. Postati kot otroci: Kar Jezus občuduje pri otrocih, je njihova iskrenost, preprostost in čistost. Namesto da bi dvomili ali postavljali pod vprašaj Božjo previdnost, vse sprejemajo z veselim zaupanjem. Ali imam te iste lastnosti v svojih odnosih z nebeškim Očetom? Ali sem se naučil odkrivati ljubečo roko njegove previdnosti v vsakem dogodku in okoliščini svojega življenja? Ali se mu zahvaljujem za vse milosti, ki mi jih vsak dan obilno daje? Morda po dolgi poti dosežem to duhovno otroštvo.

Pogovor s Kristusom: Gospod, danes želim biti bolj ponižen! Ne postavljam se za sodnika tvojih odločitev, ampak preprosto sprejemam vse okoliščine, ki si jih privedel v moje življenje. Prosim, hodi z mano skozi to potovanje in me varuj pred sovražniki! Želim biti le tvoj otrok.

Odločitev: Danes bom dal vse od sebe, ko se bom srečeval s težavami! Ne bom se pritoževal, svoje križe bom izročil Gospodu.