Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

Uvodna molitev: Gospod, hvala, ker si si vzel čas, da si z menoj. V življenju so stvari, ki me privlačijo, a ti me privlačiš bolj. Upam vate, ker si vedno zvest svojim obljubam. Ljubim te. Morda ne razumem popolnoma, kaj pomeni ljubiti, in morda ne ljubim tako, kot bi moral, toda ljubim te.

Prošnja: Gospod, pomagaj se mi osredotočiti na to, kaj lahko storim, da drugim povem o tvoji ljubezni.

Razmišljanja:

1. Kristus: Ko Kristus blagoslavlja, se nekaj zgodi. Ko vzame kvas in ga pregnete s tremi merami moke, vzhaja testo. Ko blagoslovi kruh, se množi. Ko blagoslovi evharistijo, je tam za nas. Kristus blagoslavlja svoje apostole. Tudi meni in mojemu delu želi blagoslov. To niso le dogodki iz preteklosti, saj je Božja beseda živa. Tudi mene in moje delo želi blagosloviti. Kako lahko pritegnem Kristusov blagoslov nase, na svojo družino, na ljudi, ki jih ljubim, in na delo, ki ga opravljam? Vse, kar moram storiti, je, da ga prosim, naj me blagoslovi, in verjeti, da zmore in želi to storiti. Za vse ostalo bo poskrbel On.
2. Apostoli: Predstavljaj si apostole po Jezusovem vnebohodu, ki se pogovarjajo. Andrej bi lahko rekel Petru: “Peter, Kristus nam je naročil, naj oznanjamo vsem narodom.” “Prav imaš, Andrej, moramo iti v naslednje mesto,” bi se strinjal Peter. “Ne,” bi vztrajal Andrej, “iti moramo v Ateno in Rim.” Peter bi se lahko uprl: “Atene in Rim! Toda tam ne poznamo nikogar.” Da bi ga prepričal, bi Andrej argumentiral: “Peter, Jezus je želel, da začnemo tukaj v Jeruzalemu, ker je to največje judovsko mesto. Vendar je pokazal, da je k spreobrnenju poklical tudi pogane. Moramo iti v njihove prestolnice, v njihova vplivna mesta, da tudi oni slišijo sporočilo, ki nam ga je Jezus zaupal.” Kljub strahovom so Kristusa ubogali in oznanjali veselo novico v novih krajih.
3. Mi: Zdaj smo na vrsti mi. Kot vedno, je težko danes biti apostol. Ko smo starejši, postaja še težje. Kljub temu smo zdaj na vrsti mi. Živimo na razpotju zgodovine. Vem, da me Kristus blagoslavlja. Pošilja me na pot. Čutim strah, a vem, da me prosi, naj posnemam zvestobo prvih apostolov. On samo čaka, da začnem oznanjati, da lahko blagoslovi vse, kamorkoli grem v njegovem imenu.

Pogovor s Kristusom: Gospod, hvala, ker si prišel. Hvala, ker si apostolom dal moč, da so vztrajali. Zdaj sem na vrsti jaz. Podeli mi potrebne milosti, da bom oznanjal dobro novico.

Odločitev: Življenje živim samo enkrat. Danes se bom osredotočil na to, kako bom izkoristil svoj čas in se odločil, da bom odpravil eno od slabih navad, ki me vodijo v zapravljanje časa.

Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

Uvodna molitev: Gospod, ko začenjam to molitev, ti darujem celotno svoje bitje: svoje misli, želje, odločitve, dejanja, upanje, strahove, slabosti, neuspehe in vse malenkosti. Odpiram ti celotno svoje bitje, zavedajoč se, da že vse veš. Prepričan sem v tvoje usmiljenje in odrešujočo/očiščevalno moč tvojega prežemajočega, ljubečega pogleda.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi biti apostol tvojega kraljestva!

Razmišljanja:

1. Božji paradoksalni načrt odrešenja: Jezus odhaja k Očetu, vendar pred tem svojim učencem prepusti nalogo, da gradijo njegovo Cerkev. Morda smo tako navajeni na to zgodbo, da nas ne preseneča več – toda to je resnično neverjetno! Saj to so bili isti možje, ki so nekaj tednov prej zapustili Kristusa in se iz strahu zaklenili v sobo. Človeško gledano bi stavili, da je njihovo poslanstvo obsojeno na propad in gotov neuspeh - vendar smo še dva tisoč let kasneje tu! Tudi mene je Kristus poklical, da razširim svojo vero, in če kdaj čutim, da nisem najboljši za to nalogo… Potem se moram le spomniti, da je moj Kapitan, ki usmerja celotno “odpravo”, sedaj na Očetovi desnici.
2. Znaki Božje previdnosti: Skozi zgodovino je Gospod večkrat pokazal znake svoje moči, ki deluje v Cerkvi, da bi okrepil našo vero. Vse do našega časa so izjemni čudeži spremljali oznanjevanje evangelija. Hudiče še vedno izganjajo, in mnogi bolni so še vedno ozdravljeni na povsem čudežne načine. Največji čudež vseh pa je čudež Kristusove prisotnosti med nami v evharistiji in spreobrnjenje srca, ki se zgodi v zakramentu spovedi. Bog nenehno skrbi za svoje ljudstvo. Tudi ko nam ne podari izjemnih znamenj, nas vsak dan opominja s številnimi znaki svoje previdnosti. Ali sem sposoben prepoznati te znake?
3. Gospod pri delu: Ključ do uspeha v poslanstvu pričevanja za Kristusa in njegov evangelij se skrivata v tem, da dopustimo Bogu, da deluje v nas. Kot prvi apostoli moramo vreči mreže tam, kamor nas usmerja Gospod. Tolikokrat so ponos in človeška pričakovanja ovirali Božji načrt. Ni treba, da smo nekaj posebnega, če želimo slediti Gospodu; vse, kar moramo storiti, je, da le preprosto hodimo v njegovi smeri. Katero odlično lastnost resnično nosimo v sebi, ki ni dar od Boga in že ni njegova? Sem prepričan, da Gospod že deluje v meni? Ali prepoznavam znake njegove ljubezni do nas v mojem življenju in se mu zanje zahvaljujem?

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, pomagaj mi razumeti: da biti apostol ni izbira, ampak zahteva mojega krsta. To je način, kako lahko odgovorim na neskončno ljubezen, ki si mi jo pokazal. Prosim, nadaljuj svoje delo v mojem življenju!

Odločitev: Preden grem spat, se bom ustavil in premislil o Božjih znakih previdnosti v mojem življenju ter se mu zanje zahvalil.

Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

Uvodna molitev: Gospod, hvala, ker si si vzel čas, da si z menoj. V življenju so stvari, ki me privlačijo, a ti me privlačiš bolj. Upam vate, ker si vedno zvest svojim obljubam. Ljubim te. Morda ne razumem popolnoma, kaj pomeni ljubiti, in morda ne ljubim tako, kot bi moral, toda ljubim te.

Prošnja: Gospod, pomagaj se mi osredotočiti na to, kaj lahko storim, da drugim povem o tvoji ljubezni.

Razmišljanja:

1. Kristus: Ko Kristus blagoslavlja, se nekaj zgodi. Ko vzame kvas in ga pregnete s tremi merami moke, vzhaja testo. Ko blagoslovi kruh, se množi. Ko blagoslovi evharistijo, je tam za nas. Kristus blagoslavlja svoje apostole. Tudi meni in mojemu delu želi blagoslov. To niso le dogodki iz preteklosti, saj je Božja beseda živa. Tudi mene in moje delo želi blagosloviti. Kako lahko pritegnem Kristusov blagoslov nase, na svojo družino, na ljudi, ki jih ljubim, in na delo, ki ga opravljam? Vse, kar moram storiti, je, da ga prosim, naj me blagoslovi, in verjeti, da zmore in želi to storiti. Za vse ostalo bo poskrbel On.
2. Apostoli: Predstavljaj si apostole po Jezusovem vnebohodu, ki se pogovarjajo. Andrej bi lahko rekel Petru: “Peter, Kristus nam je naročil, naj oznanjamo vsem narodom.” “Prav imaš, Andrej, moramo iti v naslednje mesto,” bi se strinjal Peter. “Ne,” bi vztrajal Andrej, “iti moramo v Ateno in Rim.” Peter bi se lahko uprl: “Atene in Rim! Toda tam ne poznamo nikogar.” Da bi ga prepričal, bi Andrej argumentiral: “Peter, Jezus je želel, da začnemo tukaj v Jeruzalemu, ker je to največje judovsko mesto. Vendar je pokazal, da je k spreobrnenju poklical tudi pogane. Moramo iti v njihove prestolnice, v njihova vplivna mesta, da tudi oni slišijo sporočilo, ki nam ga je Jezus zaupal.” Kljub strahovom so Kristusa ubogali in oznanjali veselo novico v novih krajih.
3. Mi: Zdaj smo na vrsti mi. Kot vedno, je težko danes biti apostol. Ko smo starejši, postaja še težje. Kljub temu smo zdaj na vrsti mi. Živimo na razpotju zgodovine. Vem, da me Kristus blagoslavlja. Pošilja me na pot. Čutim strah, a vem, da me prosi, naj posnemam zvestobo prvih apostolov. On samo čaka, da začnem oznanjati, da lahko blagoslovi vse, kamorkoli grem v njegovem imenu.

Pogovor s Kristusom: Gospod, hvala, ker si prišel. Hvala, ker si apostolom dal moč, da so vztrajali. Zdaj sem na vrsti jaz. Podeli mi potrebne milosti, da bom oznanjal dobro novico.

Odločitev: Življenje živim samo enkrat. Danes se bom osredotočil na to, kako bom izkoristil svoj čas in se odločil, da bom odpravil eno od slabih navad, ki me vodijo v zapravljanje časa.

Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.

Uvodna molitev: Gospod, verjamem vate in v vse, kar si razodel za naše odrešenje. Upam v tebe zaradi tvoje neskončne usmiljenosti. Vsako tvoje dejanje na tem planetu je pokazalo ljubezen do nas. Tvoj vzpon v nebesa pred očmi apostolov mi vliva upanje, da se ti nekega dne tam pridružim. Ljubim te in želim, da si središče mojega življenja.

Prošnja: Marija, pomagaj mi, da bom goreča priča resnične krščanske ljubezni.

Refkleksija:

1. "Tako sem jih poslal v svet" - Jezus se je povzpel v nebesa. V današnjem evangeliju Jezus iz zadnje večerje svoje poslanstvo prenaša na svoje apostole - in na vsakega izmed nas. Kako presenetljivo je ta odgovornost, ki jo Kristus položi v naše roke? Nič ni manjše kot večno odrešenje duš. Večna usoda duš konkretnih oseb je direktno povezana z našo zvestobo Kristusu in našim krščanskim pričevanjem. Ali nas taka odgovornost ne strese v naši šibkosti in grešnosti? Kako lahko upamo, da bomo izpolnili takšno poslanstvo? Kristus pa nas vabi, da v celoti delimo njegovo veselje. Pri svojem vnebohodu nas ne zapusti, ampak obljublja, da nas bo posvetil v Duhu resnice - Svetem Duhu, velikem zagovorniku našega apostolskega poslanstva. Naj se ta teden v molitvi odzovemo na cerkveno bogoslužje, ki nas pripravlja na sprejem Svetega Duha na praznik binkošti.
2. »Posvetite jih v resnici« - Le kdo je Sveti Duh, tretja oseba Presvete Trojice, tisti, ki želi postati nežni gost in tolažnik naše duše? Sveti duh je osebna ljubezen Očeta in Sina drug do drugega. Kot nas opominja drugo branje liturgije, »Bog je ljubezen« (1 Jn 4:16). Samo Sveti Duh nam lahko omogoči pot očiščevanja in discipliniranja »erosa« (človeška ljubezen ali ljubezen do privlačnosti - »naraščajoča ljubezen«), tako da ga lahko ozdravimo in mu povrnemo svojo resnično veličino (prim. Deus Caritas Ocene, št. 4-5). Če sledimo tej asketski poti odrekanja, se bo eros na koncu združil z "agape" (krščanska ljubezen ali ljubezen, ki išče samo dobro drugega - "padajoča ljubezen") (prim. Št. 7). Ljubezen do agape, ki jo je v nas utkal Sveti Duh, nas bo spodbudila, da iščemo dobro v dušah, ne da bi upoštevali ceno, ki jo moramo zato plačati.
3. "In posvečujem se zanje" - Kako se Kristus posvečuje? Natančno to počne v svoji strasti in križu. Zato je beseda blažene matere Terezije iz Kalkute vedno primerna: "Da bi bila ljubezen resnična ljubezen, mora boleti." Papež Benedikt XVI. Se je neposredno soočil z vprašanjem odpovedi, ki jo zahteva resnična ljubezen. Sprašuje, ali Cerkev ne kvari ljubezni. "Ali se Cerkev z vsemi svojimi zapovedmi in prepovedmi ne obrača na grenkobo najdragocenejšega v življenju?" (Deus Caritas Est, št. 3). Odgovor je seveda odločen "Ne!" Le askeza krščanske čednosti očisti in disciplinira ljubezen, tako da se dvigne nad čutno sfero in postane resnično osebno dejanje samo-danosti. Ni naključje, da samo naravno načrtovanje družine zahteva kontinuiteto, kontracepcija pa ne. Ali smo pripravljeni, da nas svet sovraži, ko se zavzemamo za to najbolj temeljno cerkveno učenje o ohranjanju pristne ljubezni?

Pogovor s Kristusom: Sveti Duh, ti si vir ljubezni v mojem življenju, ker si sama ljubezen. Pomagaj mi pridobiti potrebne milosti za duše, ki jih Kristus od mene zahteva, tako da se posvečujem v resnici - resnici križa, odrekanju in očiščevanju - da živim resnično ljubezen v dajanju sebe, ne da bi upošteval ceno, ki jo moram za to plačati.

Sklep: Vadil in zagovarjal bom cerkveni nauk o čistosti, zlasti naravnem načrtovanju družine, da bi živel pristno krščansko ljubezen.