Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!« Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal. Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« Celo prisegel ji je vneto: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.« Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči. Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.

Uvodna molitev: Gospod, verujem v tvoj čudoviti sijaj, čeprav je skrit pred mojimi očmi. Upam v mir in večno radost prihodnjega sveta, saj je ta svet dolina solz. Ljubim te, čeprav včasih, ko trpim, nisem sposoben prepoznati ljubezni v tvojih namenih. Si moj Bog in moje vse.

Prošnja: Gospod, nikoli ne dopusti, da me bo strah posledic, če bom govoril resnico!

Razmišljanja:

1. Govoriti resnico oblasti: Čeprav je bil Herod krut tiran, je Janez Krstnik pogumno obsodil njegovo prešuštvo in ga javno obtožil njegovih grehov. Z Janezom je bil Sveti Duh, zato je lahko pričeval in učil ljudi, naj nihče zakonito ne krši Božjih zapovedi, niti kralj. Janez se ni ustrašil posledic svojih dejanj, ker je vedel: če bo zvest, bo Bog ob njegovi strani in ga nikoli ne bo zapustil, tudi če bo moral trpeti zaradi resnice. Tudi mi moramo pogumno pričevati pred našo družino, prijatelji in širšo družbo. Bog bo z nami in ni se nam treba ničesar bati.
2. Bilo je nekaj, kar si rekel: Marko nam pove, da je Herod “rad poslušal njegove besede”, čeprav se je jezil zaradi Janezovih obtožb prešuštva. Zaradi svoje moralne šibkosti je vztrajal v svojem grehu, a klic preroka k pokori je dosegel njegovo vest. Herod je bil zmeden. Nekaj je ganilo njegovo vest: Sveti Duh je deloval v njem, da bi se za svoj greh pokesal. Bog nikoli ne zapusti grešnika, temveč mu daje milost, da se vrne k njemu. Nikoli ne smemo izgubiti upanja za tistega, ki se zdi izgubljen v grehu. Vedno moramo govoriti resnico z ljubeznijo in moliti za popolno spreobrnjenje. Bog lahko spremeni celo srca najhujših grešnikov. Toliko nam je odpustil in tudi drugim lahko odpusti.
3. Prekinjeno spreobrnenje: Evangelij pripoveduje, kako se je Herod zaradi nespametne obljube Herodiadine hčere in iz strahu, da bi izgubil ugled, ustrašil in naročil usmrtitev Janeza Krstnika. Tu je njegova moralna šibkost premagala iskrico milosti spreobrnjenja. Svoje srce je zaprl pred Božjim delovanjem zaradi svojega poželenja in oholosti ter storil strahoten zločin – umoril je nedolžnega moža. Kako lahko greh zatemni vest in pogasi Božjo milost v srcu osebe, ki se predaja samo zadovoljevanju svojih strasti!

Pogovor s Kristusom: Gospod, želim biti zvest tvojemu učenju in iskren s tistimi, ki jih ljubim in bi morali slišati tvojo besedo. Vem, da je za to potrebna previdnost, pogum in stanovitnost. Pomagaj mi, da ti bom zvest! Daj mi milost dobre vesti, da vedno govorim resnico z iskrenostjo in ljubeznijo do tvoje postave!

Sklep: Molil bom za milost pričevanja v resnici, “v primernem in neprimernem času”, ne glede na posledice.