Takoj ko je bilo pet tisoč mož nasičenih, je Jezus naročil svojim učencem, naj stopijo v čoln in se odpeljejo na drugo stran proti Betsajdi, sam pa je medtem razpuščal množico. In ko jih je odslovil, je šel na goro molit. Ko se je zvečerilo, je bil čoln sredi morja, on sam pa na suhem. In ko je videl, kako se mučijo z veslanjem, veter jim je bil namreč nasproten, je okoli četrte nočne straže prišel k njim, hodeč po morju, in hotel mimo njih.

Ko pa so ga ti videli hoditi po morju, so menili, da je prikazen, in so zavpili; vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa jih je takoj nagovoril in jim rekel: »Brez skrbi bodite; jaz sem, ne bojte se!« Stopil je k njim v čoln in veter je nehal. Oni pa so bili kar iz sebe, zakaj ob čudežu s hlebi še niso prišli k spoznanju, njih srce je bilo še zaslepljeno.

Uvodna molitev: Gospod, v tebi vidim, kako živeti z Duhom kot svojim temeljem, kot skalo, ki mi omogoča, da skozi vsako težavno obdobje hodim v miru in z veselo predanostjo tvoji volji. S hvaležnostjo polagam vse svoje zaupanje vate in ti v zameno ponujam svojo skromno ljubezen.

Prošnja: Gospod, podeli mi milost, ne samo spoznanja, ampak tudi življenja v tvoji navzočnosti, ki naj bo edini temelj mojega upanja in sreče!

Razmišljanja:

1. Šel je molit na goro: Kristus ni gradil svojega notranjega življenja na trenutnem uspehu. Jedro tistega, kar je tolažilo in ohranjalo njegovo srce, ni bilo veličastno delo apostolata, temveč njegova molitev, povezana z Očetom v nebesih. Najsi je bilo poslanstvo lahko ali težko, je bil Kristus vedno enako predan in motiviran. Stanovitnost duha in trdnost volje ne temeljita na hipnih rezultatih, temveč na miru in globoki radosti izpolnjevanja Očetove volje. Kristus je varoval ta sveti prostor v svojem srcu s ključno prvino: s časom. Čas za molitev gradi zid, ki varuje Božje svetišče v naši duši. Čas, ki ga namenimo samo njemu, vzpostavlja utrdbo za Božje kraljestvo v nas, da ga lahko širimo okoli sebe. Od tam vidimo, kaj je minljivo, kaj je površinsko ali brez pomena. To je vodilo, da sprejmemo tisto, kar je večno: darovanje samega sebe v popolni ljubezni.
2. Videl je, da so se mučili z veslanjem: Tudi ko so učenci zapluli v jezero, je bil to čas učenja. Voda simbolizira življenje, valovi pa vse negotovosti tega življenja, vse preizkušnje in trpljenje, za katera včasih mislimo, da bodo naš svet pripeljali do slabega konca. Kristus neprestano preizkuša in oblikuje tiste, ki jih ljubi. Težave ne izginejo samo zato, ker smo našli Kristusa. Včasih se celo povečajo, saj nas pripravljajo za pot svetnika in apostola. Kristus je videl apostole v težavah, vendar je bil vedno z njimi — njegov pozoren pogled jih nikoli ni zapustil, njegova skrb je bila vedno z njimi. Naj me vera pripelje do zaupanja v ta pogled, v vsevedno navzočnost Kristusa, v vsem, kar delam in trpim zanj!
3. »Bodite pogumni, jaz sem, ne bojte se!« Sv. Avguštin je o tem odlomku zapisal: »Prišel je, hodil je po valovih; in tako je postavil vse vzvišene nemire življenja pod svoja stopala. Kristjani — zakaj bi se bali?« Hoja s Kristusom nam omogoča, da premagamo valove tega sveta, ki bi nas preplavili. Stik z njim v molitvi nam pomaga najti trdno podlago sredi živega peska. Zmagoviti Kristus nas spominja, da lahko premaga vsako zlo, da ni greha ali skušnjave, ki je ne bi mogli pustiti za sabo in da ni nobenega neuspeha v zdravju, poslu ali razočaranja pri ljubljeni osebi, iz česar lahko na koncu postane nekaj dobrega, če hodimo s Kristusom.

Pogovor s Kristusom: Gospod, včasih doživljam vsakodnevne uspehe in varnost s takšnim zadovoljstvom, da pozabim, kako mi je lahko v trenutku vse to odvzeto. V hipu bi se lahko vse spremenilo v razburkano morje. Kaj mi pomenijo te tolažbe in dobrine, če že od začetka niso bile zate, te niso častile? Ali se jih bom lahko oprijel v večnosti? Odpusti mi mojo plehkost v teh trenutkih! Želim si bolj trdno zasidrati svoje življenje vate, v pravo in večno skalo mojega življenja.

Sklep: Danes bom poskušal obdržati v mislih cilje, ki jih moram doseči za večnost: svetost življenja, izpolnjevanje Božje volje in služenje bližnjemu.

Takoj ko je bilo pet tisoč mož nasičenih, je Jezus naročil svojim učencem, naj stopijo v čoln in se odpeljejo na drugo stran proti Betsajdi, sam pa je medtem razpuščal množico. In ko jih je odslovil, je šel na goro molit. Ko se je zvečerilo, je bil čoln sredi morja, on sam pa na suhem. In ko je videl, kako se mučijo z veslanjem, veter jim je bil namreč nasproten, je okoli četrte nočne straže prišel k njim, hodeč po morju, in hotel mimo njih.

Ko pa so ga ti videli hoditi po morju, so menili, da je prikazen, in so zavpili; vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa jih je takoj nagovoril in jim rekel: »Brez skrbi bodite; jaz sem, ne bojte se!« Stopil je k njim v čoln in veter je nehal. Oni pa so bili kar iz sebe, zakaj ob čudežu s hlebi še niso prišli k spoznanju, njih srce je bilo še zaslepljeno.

Uvodna molitev: Gospod, v tebi vidim, kako živeti z Duhom kot svojim temeljem, kot skalo, ki mi omogoča, da skozi vsako težavno obdobje hodim v miru in z veselo predanostjo tvoji volji. S hvaležnostjo polagam vse svoje zaupanje vate in ti v zameno ponujam svojo skromno ljubezen.

Prošnja: Gospod, podeli mi milost, ne samo spoznanja, ampak tudi življenja v tvoji navzočnosti, ki naj bo edini temelj mojega upanja in sreče!

Razmišljanja:

1. Šel je molit na goro: Kristus ni gradil svojega notranjega življenja na trenutnem uspehu. Jedro tistega, kar je tolažilo in ohranjalo njegovo srce, ni bilo veličastno delo apostolata, temveč njegova molitev, povezana z Očetom v nebesih. Najsi je bilo poslanstvo lahko ali težko, je bil Kristus vedno enako predan in motiviran. Stanovitnost duha in trdnost volje ne temeljita na hipnih rezultatih, temveč na miru in globoki radosti izpolnjevanja Očetove volje. Kristus je varoval ta sveti prostor v svojem srcu s ključno prvino: s časom. Čas za molitev gradi zid, ki varuje Božje svetišče v naši duši. Čas, ki ga namenimo samo njemu, vzpostavlja utrdbo za Božje kraljestvo v nas, da ga lahko širimo okoli sebe. Od tam vidimo, kaj je minljivo, kaj je površinsko ali brez pomena. To je vodilo, da sprejmemo tisto, kar je večno: darovanje samega sebe v popolni ljubezni.
2. Videl je, da so se mučili z veslanjem: Tudi ko so učenci zapluli v jezero, je bil to čas učenja. Voda simbolizira življenje, valovi pa vse negotovosti tega življenja, vse preizkušnje in trpljenje, za katera včasih mislimo, da bodo naš svet pripeljali do slabega konca. Kristus neprestano preizkuša in oblikuje tiste, ki jih ljubi. Težave ne izginejo samo zato, ker smo našli Kristusa. Včasih se celo povečajo, saj nas pripravljajo za pot svetnika in apostola. Kristus je videl apostole v težavah, vendar je bil vedno z njimi — njegov pozoren pogled jih nikoli ni zapustil, njegova skrb je bila vedno z njimi. Naj me vera pripelje do zaupanja v ta pogled, v vsevedno navzočnost Kristusa, v vsem, kar delam in trpim zanj!
3. »Bodite pogumni, jaz sem, ne bojte se!« Sv. Avguštin je o tem odlomku zapisal: »Prišel je, hodil je po valovih; in tako je postavil vse vzvišene nemire življenja pod svoja stopala. Kristjani — zakaj bi se bali?« Hoja s Kristusom nam omogoča, da premagamo valove tega sveta, ki bi nas preplavili. Stik z njim v molitvi nam pomaga najti trdno podlago sredi živega peska. Zmagoviti Kristus nas spominja, da lahko premaga vsako zlo, da ni greha ali skušnjave, ki je ne bi mogli pustiti za sabo in da ni nobenega neuspeha v zdravju, poslu ali razočaranja pri ljubljeni osebi, iz česar lahko na koncu postane nekaj dobrega, če hodimo s Kristusom.

Pogovor s Kristusom: Gospod, včasih doživljam vsakodnevne uspehe in varnost s takšnim zadovoljstvom, da pozabim, kako mi je lahko v trenutku vse to odvzeto. V hipu bi se lahko vse spremenilo v razburkano morje. Kaj mi pomenijo te tolažbe in dobrine, če že od začetka niso bile zate, te niso častile? Ali se jih bom lahko oprijel v večnosti? Odpusti mi mojo plehkost v teh trenutkih! Želim si bolj trdno zasidrati svoje življenje vate, v pravo in večno skalo mojega življenja.

Sklep: Danes bom poskušal obdržati v mislih cilje, ki jih moram doseči za večnost: svetost življenja, izpolnjevanje Božje volje in služenje bližnjemu.