Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere. Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.« Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.« Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.

Uvodna molitev: Gospod, danes stopam pred teboj, da se naučim lekcij vere. Želim se naučiti biti potrpežljiv, ko preizkušaš mojo vero. Vem, da želiš samo, da ta raste in obrodi več sadov v mojem življenju. V tej molitvi želim zaupati in ljubiti tebe, kot si zaslužiš, da te ljubim.

Prošnja: Gospod, naredi mojo vero živo in vztrajno.

Razmišljanja:

1. Iščite višje darove: Naš Gospod je blizu nas v našem trpljenju. V tem evangeliju je hči trpela zaradi demonične obsedenosti in njena mati je trpela z njo. Kar nas najbolj presune v tem odlomku, je, da je naš Gospod najprej povečal materino trpljenje s kritiko. Zdi se tako tuje, tako neskladno z osebo, ki je “krotka in v srcu ponižna”, tako drugačno od nežnega Jezusa, ki je vedno občutljiv za potrebe drugih. Kljub temu pa je naš Gospod nameraval podariti materi največji dar, ki bi lahko doletel katero koli človeško bitje: dar odrešenja, ki ga predstavlja ozdravitev njene hčere. Ker je bil dar tako velik, je bilo treba pripraviti posodo, ki ga bo sprejela.
2. Občutki, nič več kot občutki: Pomembno je, da se spomnimo dveh načel glede naših občutkov. Prvič, ne smemo jih obravnavati, kot da bi bili nezmotljiv kompas našega duhovnega življenja. Drugič, njihova pomanjkljivost ne pomeni, da nas naš Gospod zapušča. Lahko se zlahka zmotimo glede teh dveh načel in slepo sledimo svojim občutkom, prepričanjem in zapeljevanjem. Lahko napačno zamenjamo občutke z vero. Ta verujoča ženska lepo prikazuje držo, ki jo moramo ohranjati. Njen zgled ponižnosti v obraz Jezusove očitno ostre kritike nas zares presune. Ni upora, pritožb, zamere ali samopomilovanja. Odločno se osredotoča na Kristusa. Ohranja duha ponižnosti in vere v njega, ki ima moč osvoboditi njeno hčerko izpod vpliva hudega duha. Ali sem sposoben vztrajati v molitvi, tudi ko se zdi, da naš Gospod ne posluša?
3. Stolnica vere, ki jo lahko vsi vidijo: O, če bi se lahko učili iz njenega zgleda! S tako trdno temeljno točko, iz nje Jezus izvabi še večjo vero – veliko kot stolnica, ki jo vidi ves svet. Moramo premišljevati in razmišljati o skrivnostnih in modrih načinih našega Gospoda, ko trpimo zaradi njegovih kritik. Moramo vztrajati v ponižnosti, zavedajoč se, da smo ustvarjeni vedno ljubljeni od Kristusa, našega dobrega pastirja. Obljubil je, da nas ne bo zapustil kot sirote. Zakaj potem tako malo vere?

Pogovor s Kristusom: Gospod, ne dovoli, da bi vero zamenjeval s čustvi. Ne dovoli, da bi zaupanje zamenjeval z zgolj občutki. Nikoli ne dovoli, da bi se moj odnos s teboj zmanjšal na čustva, ne glede na to, kako prijetna so v tistem trenutku. Pomagaj mi ohraniti ponižnost v svojih držah in trdnost v svojih prepričanjih, želim le zaupati, ljubiti in tebe zadovoljiti.

Odločitev: Ko doživljam prijetna, vredna ali koristna čustva, bom hvalil in slavil Boga ter ta čustva usmerjal v tisto, kar je pomembnejše: živeti globoko vrlino vere.

Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere. Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.« Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.« Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.

Uvodna molitev: Gospod, danes stopam pred teboj, da se naučim lekcij vere. Želim se naučiti biti potrpežljiv, ko preizkušaš mojo vero. Vem, da želiš samo, da ta raste in obrodi več sadov v mojem življenju. V tej molitvi želim zaupati in ljubiti tebe, kot si zaslužiš, da te ljubim.

Prošnja: Gospod, naredi mojo vero živo in vztrajno.

Razmišljanja:

1. Iščite višje darove: Naš Gospod je blizu nas v našem trpljenju. V tem evangeliju je hči trpela zaradi demonične obsedenosti in njena mati je trpela z njo. Kar nas najbolj presune v tem odlomku, je, da je naš Gospod najprej povečal materino trpljenje s kritiko. Zdi se tako tuje, tako neskladno z osebo, ki je “krotka in v srcu ponižna”, tako drugačno od nežnega Jezusa, ki je vedno občutljiv za potrebe drugih. Kljub temu pa je naš Gospod nameraval podariti materi največji dar, ki bi lahko doletel katero koli človeško bitje: dar odrešenja, ki ga predstavlja ozdravitev njene hčere. Ker je bil dar tako velik, je bilo treba pripraviti posodo, ki ga bo sprejela.
2. Občutki, nič več kot občutki: Pomembno je, da se spomnimo dveh načel glede naših občutkov. Prvič, ne smemo jih obravnavati, kot da bi bili nezmotljiv kompas našega duhovnega življenja. Drugič, njihova pomanjkljivost ne pomeni, da nas naš Gospod zapušča. Lahko se zlahka zmotimo glede teh dveh načel in slepo sledimo svojim občutkom, prepričanjem in zapeljevanjem. Lahko napačno zamenjamo občutke z vero. Ta verujoča ženska lepo prikazuje držo, ki jo moramo ohranjati. Njen zgled ponižnosti v obraz Jezusove očitno ostre kritike nas zares presune. Ni upora, pritožb, zamere ali samopomilovanja. Odločno se osredotoča na Kristusa. Ohranja duha ponižnosti in vere v njega, ki ima moč osvoboditi njeno hčerko izpod vpliva hudega duha. Ali sem sposoben vztrajati v molitvi, tudi ko se zdi, da naš Gospod ne posluša?
3. Stolnica vere, ki jo lahko vsi vidijo: O, če bi se lahko učili iz njenega zgleda! S tako trdno temeljno točko, iz nje Jezus izvabi še večjo vero – veliko kot stolnica, ki jo vidi ves svet. Moramo premišljevati in razmišljati o skrivnostnih in modrih načinih našega Gospoda, ko trpimo zaradi njegovih kritik. Moramo vztrajati v ponižnosti, zavedajoč se, da smo ustvarjeni vedno ljubljeni od Kristusa, našega dobrega pastirja. Obljubil je, da nas ne bo zapustil kot sirote. Zakaj potem tako malo vere?

Pogovor s Kristusom: Gospod, ne dovoli, da bi vero zamenjeval s čustvi. Ne dovoli, da bi zaupanje zamenjeval z zgolj občutki. Nikoli ne dovoli, da bi se moj odnos s teboj zmanjšal na čustva, ne glede na to, kako prijetna so v tistem trenutku. Pomagaj mi ohraniti ponižnost v svojih držah in trdnost v svojih prepričanjih, želim le zaupati, ljubiti in tebe zadovoljiti.

Odločitev: Ko doživljam prijetna, vredna ali koristna čustva, bom hvalil in slavil Boga ter ta čustva usmerjal v tisto, kar je pomembnejše: živeti globoko vrlino vere.

Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere. Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.« Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.« Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.

Uvodna molitev: Gospod, danes stopam pred teboj, da se naučim lekcij vere. Želim se naučiti biti potrpežljiv, ko preizkušaš mojo vero. Vem, da želiš samo, da ta raste in obrodi več sadov v mojem življenju. V tej molitvi želim zaupati in ljubiti tebe, kot si zaslužiš, da te ljubim.

Prošnja: Gospod, naredi mojo vero živo in vztrajno.

Razmišljanja:

1. Iščite višje darove: Naš Gospod je blizu nas v našem trpljenju. V tem evangeliju je hči trpela zaradi demonične obsedenosti in njena mati je trpela z njo. Kar nas najbolj presune v tem odlomku, je, da je naš Gospod najprej povečal materino trpljenje s kritiko. Zdi se tako tuje, tako neskladno z osebo, ki je “krotka in v srcu ponižna”, tako drugačno od nežnega Jezusa, ki je vedno občutljiv za potrebe drugih. Kljub temu pa je naš Gospod nameraval podariti materi največji dar, ki bi lahko doletel katero koli človeško bitje: dar odrešenja, ki ga predstavlja ozdravitev njene hčere. Ker je bil dar tako velik, je bilo treba pripraviti posodo, ki ga bo sprejela.
2. Občutki, nič več kot občutki: Pomembno je, da se spomnimo dveh načel glede naših občutkov. Prvič, ne smemo jih obravnavati, kot da bi bili nezmotljiv kompas našega duhovnega življenja. Drugič, njihova pomanjkljivost ne pomeni, da nas naš Gospod zapušča. Lahko se zlahka zmotimo glede teh dveh načel in slepo sledimo svojim občutkom, prepričanjem in zapeljevanjem. Lahko napačno zamenjamo občutke z vero. Ta verujoča ženska lepo prikazuje držo, ki jo moramo ohranjati. Njen zgled ponižnosti v obraz Jezusove očitno ostre kritike nas zares presune. Ni upora, pritožb, zamere ali samopomilovanja. Odločno se osredotoča na Kristusa. Ohranja duha ponižnosti in vere v njega, ki ima moč osvoboditi njeno hčerko izpod vpliva hudega duha. Ali sem sposoben vztrajati v molitvi, tudi ko se zdi, da naš Gospod ne posluša?
3. Stolnica vere, ki jo lahko vsi vidijo: O, če bi se lahko učili iz njenega zgleda! S tako trdno temeljno točko, iz nje Jezus izvabi še večjo vero – veliko kot stolnica, ki jo vidi ves svet. Moramo premišljevati in razmišljati o skrivnostnih in modrih načinih našega Gospoda, ko trpimo zaradi njegovih kritik. Moramo vztrajati v ponižnosti, zavedajoč se, da smo ustvarjeni vedno ljubljeni od Kristusa, našega dobrega pastirja. Obljubil je, da nas ne bo zapustil kot sirote. Zakaj potem tako malo vere?

Pogovor s Kristusom: Gospod, ne dovoli, da bi vero zamenjeval s čustvi. Ne dovoli, da bi zaupanje zamenjeval z zgolj občutki. Nikoli ne dovoli, da bi se moj odnos s teboj zmanjšal na čustva, ne glede na to, kako prijetna so v tistem trenutku. Pomagaj mi ohraniti ponižnost v svojih držah in trdnost v svojih prepričanjih, želim le zaupati, ljubiti in tebe zadovoljiti.

Odločitev: Ko doživljam prijetna, vredna ali koristna čustva, bom hvalil in slavil Boga ter ta čustva usmerjal v tisto, kar je pomembnejše: živeti globoko vrlino vere.