Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Po poti je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem jaz?« In odgovorili so mu: »Janez Krstnik, drugi pravijo: Elija, zopet drugi: Kdo izmed prerokov.«

Nato jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in mu rekel: »Ti si Kristus.« Tedaj jim je strogo naročil, naj z nikomer ne govorijo o njem. In začel jih je učiti, da mora Sin človekov veliko trpeti, biti zavržen od starešin, velikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati, in o teh stvareh je govoril očitno.

Tedaj ga je Peter vzel vstran in mu začel braniti. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril: »Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak, kar je človeškega.«

Uvodna molitev: Gospod, razodeni mi veličastno skrivnost tvojega obstoja! V tebi je skrit moj začetek; v tebi je skrita naloga mojega življenja, moja prihodnja sreča. Naj prihodnosti ne merim po tem, kar mislim, da lahko storim zate, ampak kar lahko tvoja moč stori z mojo velikodušnostjo! Naj me ta molitev prepriča o nujnosti, da te vsak dan sprejemam skozi dejanja, razmišljanja in zakramentalno življenje!

Prošnja: Gospod, podari mi izkušnjo, dovolj močno, da premaga vso duhovno lenobo in mlačnost!

Razmišljanja:

1. Kdo je Kristus zate? Naša molitev nas mora pripeljati do odgovora na Kristusovo vprašanje: “Kaj pa vi pravite, kdo sem?” To je preizkus, izpitno vprašanje, ki ga moramo opraviti v življenju. Vprašati se moramo: “Kdo je Kristus zame?” To vprašanje ne opredeljuje toliko Kristusa, ampak tistega, ki odgovarja. Kakšne izkušnje imamo z njim? Kaj smo se o Kristusu naučili osebno, skozi izkušnje, ki jih ne moremo spoznati zgolj z lastnimi opredelitvami, vsakodnevno zunanjo pobožnostjo ali mnenjem drugih? Kristusova življenjska pot in naša osebna se morata prepletati, da postaneta eno poglavje, ki ga delimo.
2. Kaj pomeniš Kristusu? Ne morem veliko povedati o svojem osebnem poznavanju Jezusa, če je moje notranje življenje zasenčil posveten in materialističen duh; vprašanje Kristusa moram postaviti na višjo raven: “Kdo sem za Kristusa?” To bo v veliki meri določeno s tem, kako sem živel njegov nauk, kako sem molil. “Notranjega Kristusa” poznajo le tisti, katerim se razodene. To se ne bo zgodilo zgolj s človeškim pristopom ali z življenjem po toku dogodkov. Petrovo notranje življenje je bilo rodovitna zemlja za Očeta. Njegovo pričevanje ni bilo naključno, ampak Božji poseg v njegovo dušo, kajti iz tega je njegova vera črpala moč. “Kajti meso in kri ti tega nista razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih” (Mt 16,17. Naj iščem milost, da bi notranje življenje oblikovalo moj značaj!?
3. Lahko Kristus računa name? Ubogi Peter! V enem trenutku izraža misli Očeta, v naslednjem pa Satanove. Petrova živa izkušnja Kristusa je tarča Satanovih poskusov, da bi zlomil njegovo vero. Kristusovo trpljenje bo zagotovilo, da Petrova vera ne bo padla: “Prosil sem zate …” (Lk 22,32. Na koncu bo prevladala Kristusova molitev: Peter je na binkošti znova rojen, pogumno sprejme in začenja poslanstvo Cerkve. Močan notranji temelj, ki sloni na Kristusu, nas pripelje do zadnjega preverjanja duhovnega življenja: Ali lahko Kristus gradi na meni, ker črpam iz njega? Kristusova zvestoba me bo podpirala v boju in ne bom dovolil, da bi me moji padci pri tem ustavili! Satan ne more zlomiti moje vere, če vztrajam v boju in si postavljam vedno nove cilje, če začenjam znova, bolje in bolj velikodušno kot prej.

Pogovor s Kristusom: Gospod, po bogastvu svoje slave naj bom okrepljen z močjo po tvojem Duhu in Kristus naj prebiva v mojem srcu po veri! Ko bom ukoreninjen in utemeljen v ljubezni, prosim za moč, da doumem, kakšna je širina, dolžina, višina in globina Kristusove ljubezni, ki presega vsako spoznanje! Le tako bom napolnjen z vso tvojo polnostjo. (Prim. Ef 3,16-20)

Sklep: Danes bom preživel nekaj časa pred Gospodom v evharistiji, in ga prosil, naj poglobi mojo izkušnjo z njim!