Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želiš, da verujem vate in da se moja vera odziva na tvoje besede brez vsakršnega dvoma. Zaradi tvojih besed upam, ne zanašam se le na svojo moč ali razum. Rad te imam. Še naprej me presenečaš s tem, da tvoje poti niso moje poti.

Prošnja: Gospod Jezus, povečaj mojo vero!

Razmišljanja:

1. Ko naši napori obrodijo malo sadov: Naša naloga je, da v družbi razširimo Kristusovo pričevanje. Vsak izmed nas mora to opravljati v skladu s svojimi možnostmi. Včasih se zdi, da naši napori ne prinašajo želenih rezultatov. Tako zelo ljubimo Kristusa, vendar ga toliko naših družinskih članov, prijateljev in znancev niti ne pozna in zato ne ljubi. Radi imamo svojo domovino in si želimo, da bi vsi naši rojaki odkrili lepoto naše katoliške vere. Vemo, da v tej veri ležijo vsi odgovori na temeljna vprašanja in hrepenenja človeškega srca. Trdo delamo, razmišljamo o pobudah, se pridružujemo drugim, si prizadevamo po svojih najboljših močeh, vendar se zdi, da drugi včasih ne slišijo Kristusovega sporočila. Kaj je narobe? Kaj lahko še storimo?
2. Hranite jih sami: Naš Gospod pravi apostolom, naj nahranijo množico. Kako naj nahranijo 5000 moških, kaj šele žensk in otrok? Imeli so le pet hlebov in dve ribi. Verjetno je bila to priložnost. Preveč so se osredotočili na to, kako malo lahko storijo; niso videli prek svoje lastne šibkosti. Kaj so si mislili, ko jim je rekel, naj posedejo ljudi v skupine? Kaj so rekli v tem trenutku? Tega ne vemo! Vemo pa, da so poslušali Kristusa in storili, kar jim je bilo rečeno. Niso se pritoževali, da je brezplodno, bili so poslušni in sami začeli hraniti ljudi.
3. Kar je nemogoče za človeka, je pri Bogu mogoče: Naš Gospod je pomnožil hleb in ribe z Božjo močjo. Zanimivo je, da so ljudi nahranili dvanajsteri. Apostoli so kljub svoji šibkosti, bili posode, ki so razdeljevale pomnoženi kruh in ribe ljudem. Kristus lahko deluje tudi v nas, če mu to dovolimo. Pred izzivi nove evangelizacije moramo svojo šibkost in omejitve prinesti pred Kristusa in biti pripravljeni storiti, kar od nas zahteva; šele potem bomo lahko tudi mi obrodili veliko sadov.

Pogovor s Kristusom: Gospod, ponovno nam kažeš svojo dobrotljivost in prijaznost! Apostoli so se obrnili k tebi in izlili svoja srca. In odgovoril si na njihove molitve, podaril si jim sadove, ki presegajo vsakršno mero. Gospod, želim moliti tako, kot so molili oni! Želim delati, kar od mene zahtevaš, tako kot so oni, v veri in ljubezni.

Odločitev: Prosil bom za milost, da bi bil Kristusova posoda evangelizacije in ne bom dovolil, da me težave odvrnejo od tega.

Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želiš, da verujem vate in da se moja vera odziva na tvoje besede brez vsakršnega dvoma. Zaradi tvojih besed upam, ne zanašam se le na svojo moč ali razum. Rad te imam. Še naprej me presenečaš s tem, da tvoje poti niso moje poti.

Prošnja: Gospod Jezus, povečaj mojo vero!

Razmišljanja:

1. Ko naši napori obrodijo malo sadov: Naša naloga je, da v družbi razširimo Kristusovo pričevanje. Vsak izmed nas mora to opravljati v skladu s svojimi možnostmi. Včasih se zdi, da naši napori ne prinašajo želenih rezultatov. Tako zelo ljubimo Kristusa, vendar ga toliko naših družinskih članov, prijateljev in znancev niti ne pozna in zato ne ljubi. Radi imamo svojo domovino in si želimo, da bi vsi naši rojaki odkrili lepoto naše katoliške vere. Vemo, da v tej veri ležijo vsi odgovori na temeljna vprašanja in hrepenenja človeškega srca. Trdo delamo, razmišljamo o pobudah, se pridružujemo drugim, si prizadevamo po svojih najboljših močeh, vendar se zdi, da drugi včasih ne slišijo Kristusovega sporočila. Kaj je narobe? Kaj lahko še storimo?
2. Hranite jih sami: Naš Gospod pravi apostolom, naj nahranijo množico. Kako naj nahranijo 5000 moških, kaj šele žensk in otrok? Imeli so le pet hlebov in dve ribi. Verjetno je bila to priložnost. Preveč so se osredotočili na to, kako malo lahko storijo; niso videli prek svoje lastne šibkosti. Kaj so si mislili, ko jim je rekel, naj posedejo ljudi v skupine? Kaj so rekli v tem trenutku? Tega ne vemo! Vemo pa, da so poslušali Kristusa in storili, kar jim je bilo rečeno. Niso se pritoževali, da je brezplodno, bili so poslušni in sami začeli hraniti ljudi.
3. Kar je nemogoče za človeka, je pri Bogu mogoče: Naš Gospod je pomnožil hleb in ribe z Božjo močjo. Zanimivo je, da so ljudi nahranili dvanajsteri. Apostoli so kljub svoji šibkosti, bili posode, ki so razdeljevale pomnoženi kruh in ribe ljudem. Kristus lahko deluje tudi v nas, če mu to dovolimo. Pred izzivi nove evangelizacije moramo svojo šibkost in omejitve prinesti pred Kristusa in biti pripravljeni storiti, kar od nas zahteva; šele potem bomo lahko tudi mi obrodili veliko sadov.

Pogovor s Kristusom: Gospod, ponovno nam kažeš svojo dobrotljivost in prijaznost! Apostoli so se obrnili k tebi in izlili svoja srca. In odgovoril si na njihove molitve, podaril si jim sadove, ki presegajo vsakršno mero. Gospod, želim moliti tako, kot so molili oni! Želim delati, kar od mene zahtevaš, tako kot so oni, v veri in ljubezni.

Odločitev: Prosil bom za milost, da bi bil Kristusova posoda evangelizacije in ne bom dovolil, da me težave odvrnejo od tega.

Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želiš, da verujem vate in da se moja vera odziva na tvoje besede brez vsakršnega dvoma. Zaradi tvojih besed upam, ne zanašam se le na svojo moč ali razum. Rad te imam. Še naprej me presenečaš s tem, da tvoje poti niso moje poti.

Prošnja: Gospod Jezus, povečaj mojo vero!

Razmišljanja:

1. Ko naši napori obrodijo malo sadov: Naša naloga je, da v družbi razširimo Kristusovo pričevanje. Vsak izmed nas mora to opravljati v skladu s svojimi možnostmi. Včasih se zdi, da naši napori ne prinašajo želenih rezultatov. Tako zelo ljubimo Kristusa, vendar ga toliko naših družinskih članov, prijateljev in znancev niti ne pozna in zato ne ljubi. Radi imamo svojo domovino in si želimo, da bi vsi naši rojaki odkrili lepoto naše katoliške vere. Vemo, da v tej veri ležijo vsi odgovori na temeljna vprašanja in hrepenenja človeškega srca. Trdo delamo, razmišljamo o pobudah, se pridružujemo drugim, si prizadevamo po svojih najboljših močeh, vendar se zdi, da drugi včasih ne slišijo Kristusovega sporočila. Kaj je narobe? Kaj lahko še storimo?
2. Hranite jih sami: Naš Gospod pravi apostolom, naj nahranijo množico. Kako naj nahranijo 5000 moških, kaj šele žensk in otrok? Imeli so le pet hlebov in dve ribi. Verjetno je bila to priložnost. Preveč so se osredotočili na to, kako malo lahko storijo; niso videli prek svoje lastne šibkosti. Kaj so si mislili, ko jim je rekel, naj posedejo ljudi v skupine? Kaj so rekli v tem trenutku? Tega ne vemo! Vemo pa, da so poslušali Kristusa in storili, kar jim je bilo rečeno. Niso se pritoževali, da je brezplodno, bili so poslušni in sami začeli hraniti ljudi.
3. Kar je nemogoče za človeka, je pri Bogu mogoče: Naš Gospod je pomnožil hleb in ribe z Božjo močjo. Zanimivo je, da so ljudi nahranili dvanajsteri. Apostoli so kljub svoji šibkosti, bili posode, ki so razdeljevale pomnoženi kruh in ribe ljudem. Kristus lahko deluje tudi v nas, če mu to dovolimo. Pred izzivi nove evangelizacije moramo svojo šibkost in omejitve prinesti pred Kristusa in biti pripravljeni storiti, kar od nas zahteva; šele potem bomo lahko tudi mi obrodili veliko sadov.

Pogovor s Kristusom: Gospod, ponovno nam kažeš svojo dobrotljivost in prijaznost! Apostoli so se obrnili k tebi in izlili svoja srca. In odgovoril si na njihove molitve, podaril si jim sadove, ki presegajo vsakršno mero. Gospod, želim moliti tako, kot so molili oni! Želim delati, kar od mene zahtevaš, tako kot so oni, v veri in ljubezni.

Odločitev: Prosil bom za milost, da bi bil Kristusova posoda evangelizacije in ne bom dovolil, da me težave odvrnejo od tega.

Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želiš, da verujem vate in da se moja vera odziva na tvoje besede brez vsakršnega dvoma. Zaradi tvojih besed upam, ne zanašam se le na svojo moč ali razum. Rad te imam. Še naprej me presenečaš s tem, da tvoje poti niso moje poti.

Prošnja: Gospod Jezus, povečaj mojo vero!

Razmišljanja:

1. Ko naši napori obrodijo malo sadov: Naša naloga je, da v družbi razširimo Kristusovo pričevanje. Vsak izmed nas mora to opravljati v skladu s svojimi možnostmi. Včasih se zdi, da naši napori ne prinašajo želenih rezultatov. Tako zelo ljubimo Kristusa, vendar ga toliko naših družinskih članov, prijateljev in znancev niti ne pozna in zato ne ljubi. Radi imamo svojo domovino in si želimo, da bi vsi naši rojaki odkrili lepoto naše katoliške vere. Vemo, da v tej veri ležijo vsi odgovori na temeljna vprašanja in hrepenenja človeškega srca. Trdo delamo, razmišljamo o pobudah, se pridružujemo drugim, si prizadevamo po svojih najboljših močeh, vendar se zdi, da drugi včasih ne slišijo Kristusovega sporočila. Kaj je narobe? Kaj lahko še storimo?
2. Hranite jih sami: Naš Gospod pravi apostolom, naj nahranijo množico. Kako naj nahranijo 5000 moških, kaj šele žensk in otrok? Imeli so le pet hlebov in dve ribi. Verjetno je bila to priložnost. Preveč so se osredotočili na to, kako malo lahko storijo; niso videli prek svoje lastne šibkosti. Kaj so si mislili, ko jim je rekel, naj posedejo ljudi v skupine? Kaj so rekli v tem trenutku? Tega ne vemo! Vemo pa, da so poslušali Kristusa in storili, kar jim je bilo rečeno. Niso se pritoževali, da je brezplodno, bili so poslušni in sami začeli hraniti ljudi.
3. Kar je nemogoče za človeka, je pri Bogu mogoče: Naš Gospod je pomnožil hleb in ribe z Božjo močjo. Zanimivo je, da so ljudi nahranili dvanajsteri. Apostoli so kljub svoji šibkosti, bili posode, ki so razdeljevale pomnoženi kruh in ribe ljudem. Kristus lahko deluje tudi v nas, če mu to dovolimo. Pred izzivi nove evangelizacije moramo svojo šibkost in omejitve prinesti pred Kristusa in biti pripravljeni storiti, kar od nas zahteva; šele potem bomo lahko tudi mi obrodili veliko sadov.

Pogovor s Kristusom: Gospod, ponovno nam kažeš svojo dobrotljivost in prijaznost! Apostoli so se obrnili k tebi in izlili svoja srca. In odgovoril si na njihove molitve, podaril si jim sadove, ki presegajo vsakršno mero. Gospod, želim moliti tako, kot so molili oni! Želim delati, kar od mene zahtevaš, tako kot so oni, v veri in ljubezni.

Odločitev: Prosil bom za milost, da bi bil Kristusova posoda evangelizacije in ne bom dovolil, da me težave odvrnejo od tega.