In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.«

Uvodna molitev: Oče, verjamem vate z vsem svojim srcem. Zaupam v tvojo neskončno dobrotljivost in usmiljenje. Hvala ti, ker me tako potrpežljivo vodiš po poti k večnemu življenju. Vse, kar imam in kar počnem, ti ponujam, za tvojo slavo in odrešenje duš.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da bom svoje odločitve sprejemal z zaupanjem vate!

Razmišljanja:

1. Božje Ime: Apostoli se niso ustrašili samo valov, ki so premetavali čoln, ampak tudi temne postave na vodi. Jezus pa neposredno nagovori njihov strah. “Bodite pogumni, jaz sem,” - v zgodnji grški različici dobesedno “Jaz sem”. Te biblične besede močno izražajo prisotnost Boga. Ko je Mojzes stal pred gorečim grmom, obupan, ker ni vedel, kako naj on, ki je pobegnil iz Egipta in ne zna govoriti, prepriča faraona, da osvobodi Hebrejce iz sužnosti; menil je, da tega preprosto ne more storiti. Božji odgovor na Mojzesove pomisleke in dvome je bilo razkriti Božje ime, “JAZ SEM”. Božje ime samo po sebi pomeni prisotnost in ta prisotnost prinaša pomiritev. Nismo sami, ko se spopadamo z izzivi življenja.
2. Hoja po vodi: Petrov samodejni odgovor je bila vera v Kristusa. “Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.” Ko stoji na čolnu, se pripravlja na drzen korak, ostali učenci pa so sklonjeni; še vedno se močno bojijo za življenje. Petrova vera nas navdihuje: Včasih se srečujemo s pomembnimi odločitvami, kot da tudi sami skačemo iz čolna. Neodločnost, ki jo doživljamo, se zdi razumljiva, saj se ne želimo utopiti. Toda Petrov korak ni bil preprosto nepremišljen ali neumno drzen. Vedel je, da bi bil sam zelo dobro opremljen z rešilnim jopičem. Toda Kristus mu je zapovedoval: “Pridi.” Ta zgodba ni recept za nepremišljenost. To je prilika o veri, polni poslušnosti. Ko v svojem srcu vemo, da je Jezus rekel “Pridi”, je korak, ki ga naredimo, dobra odločitev, ker temelji na veri in zaupanju.
3. Roka, ki pomaga: Peter naredi korak, a s seboj prinese vse svoje pomanjkljivosti, ko pristane na zanesljivih vodah. Veter in valovi prevladajo nad njegovim zavedanjem o čudežu in skupaj z dvomom se znajde v vodi. Kako lepo je, da Petrov padec ponovno prebudi njegovo vero. Ne poskuša se zanašati na svoje plavalne sposobnosti, ampak zakliče: “Gospod, reši me!” Jezusovo srce je polno usmiljenja. Takoj iztegne svojo roko, da ga reši. Skrbi ga za Petra in tudi za nas z besedami: “O malovernež, zakaj si dvomil?” Z drugimi besedami: “Ne umikaj svojih oči od mene! Jaz te bom držal nad vodo.”

Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, Petra si poklical, naj hodi po vodi. Dokler je veroval vate in v tvojo moč, je šlo, toda prevzel ga je dvom. Okrepi mojo vero, da ti bom lahko poslušen! Pomagaj mi ostati na površju, ko veter in valovi divjajo in me napada skušnjava dvoma!

Sklep: Danes bom najprej molil in z vero v srcu sprejemal odločitve.