In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.« Ko so se prepeljali na drugo stran, so prišli na kopno, v Genezaret. Ljudje tistega kraja so ga prepoznali. Poslali so po vsej tisti okolici in privedli predenj vse bolnike. Prosili so ga, da bi se samo dotaknili roba njegove obleke, in tisti, ki so se ga dotaknili, so bili rešeni.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, prepričan sem, da želiš, da verujem vate z vero, ki prepoznava tvoje besede brez kakršnegakoli dvoma. Ne zanašam se le na svojo moč ali razmišljanje. Ljubim te. Še vedno me presenečaš, ko mi kažeš, da tvoje poti niso moje poti.

Prošnja: Gospod, naj me moja molitev danes popelje iz mojega udobja!

Razmišljanja:

1. Samota in molitev: Jezus je odpustil množice in se sam povzpel na goro, da bi molil. Bil je pripravljen zapustiti družbo drugih, da bi bil sam z Očetom. Če smo sami v tišini, se lahko občasno počutimo osamljeni in notranje prazni. Radi bi poiskali druge ali karkoli, le da bi se odmaknili od boleče osamljenosti. Takrat moramo vztrajati v molitvi. Nelagodnost, ki izhaja iz tišine, se lahko spremeni v radost in mir. Toda ostati moramo pri Bogu in se naučiti uživati v njegovi navzočnosti v tihi molitvi.
2. Strah pred molitvijo: “Bodite pogumni, jaz sem, ne bojte se.” Peter mu je odgovoril: »Gospod, če si ti, mi ukáži, naj pridem k tebi po vodi.« Včasih je naš strah pred tiho molitvijo močnejši od Petrovega strahu na jezeru. Tako smo navajeni na družbo drugih, na misel, da nas potrebujejo, da se bojimo odreči temu udobju vsaj za kratek čas molitve. Vsaj malo se moramo odreči temu udobju, če se želimo naučiti moliti. Moramo se “napolniti” s Kristusom, mu zaupati in se zanesti na njegovo moč.
3. Trden sklep: »Ko sta stopila v barko, je veter ponehal.« Ko se »vkrcamo v barko«, ko se odločimo tiho, osredotočeno moliti, se naši strahovi umirijo, kot se umiri veter. Če želimo izkusiti svobodo, mir in radost prave molitve, se moramo popolnoma posvetiti molitvi in premagati vsako mlačnost. Prosi Gospoda za to milost in bodi velikodušen na tej poti.

Pogovor s Kristusom: Gospod, poznaš mojo mlačnost, ko se odpravljam molit. Poznaš moje skušnjave, da bi molitev odložil in raje naredil kaj drugega. Daj mi vero in pogum, da se poglobim vase in začnem moliti z vsem srcem!

Odločitev: Danes se bom potrudil in pristno molil.

In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.« Ko so se prepeljali na drugo stran, so prišli na kopno, v Genezaret. Ljudje tistega kraja so ga prepoznali. Poslali so po vsej tisti okolici in privedli predenj vse bolnike. Prosili so ga, da bi se samo dotaknili roba njegove obleke, in tisti, ki so se ga dotaknili, so bili rešeni.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, prepričan sem, da želiš, da verujem vate z vero, ki prepoznava tvoje besede brez kakršnegakoli dvoma. Ne zanašam se le na svojo moč ali razmišljanje. Ljubim te. Še vedno me presenečaš, ko mi kažeš, da tvoje poti niso moje poti.

Prošnja: Gospod, naj me moja molitev danes popelje iz mojega udobja!

Razmišljanja:

1. Samota in molitev: Jezus je odpustil množice in se sam povzpel na goro, da bi molil. Bil je pripravljen zapustiti družbo drugih, da bi bil sam z Očetom. Če smo sami v tišini, se lahko občasno počutimo osamljeni in notranje prazni. Radi bi poiskali druge ali karkoli, le da bi se odmaknili od boleče osamljenosti. Takrat moramo vztrajati v molitvi. Nelagodnost, ki izhaja iz tišine, se lahko spremeni v radost in mir. Toda ostati moramo pri Bogu in se naučiti uživati v njegovi navzočnosti v tihi molitvi.
2. Strah pred molitvijo: “Bodite pogumni, jaz sem, ne bojte se.” Peter mu je odgovoril: »Gospod, če si ti, mi ukáži, naj pridem k tebi po vodi.« Včasih je naš strah pred tiho molitvijo močnejši od Petrovega strahu na jezeru. Tako smo navajeni na družbo drugih, na misel, da nas potrebujejo, da se bojimo odreči temu udobju vsaj za kratek čas molitve. Vsaj malo se moramo odreči temu udobju, če se želimo naučiti moliti. Moramo se “napolniti” s Kristusom, mu zaupati in se zanesti na njegovo moč.
3. Trden sklep: »Ko sta stopila v barko, je veter ponehal.« Ko se »vkrcamo v barko«, ko se odločimo tiho, osredotočeno moliti, se naši strahovi umirijo, kot se umiri veter. Če želimo izkusiti svobodo, mir in radost prave molitve, se moramo popolnoma posvetiti molitvi in premagati vsako mlačnost. Prosi Gospoda za to milost in bodi velikodušen na tej poti.

Pogovor s Kristusom: Gospod, poznaš mojo mlačnost, ko se odpravljam molit. Poznaš moje skušnjave, da bi molitev odložil in raje naredil kaj drugega. Daj mi vero in pogum, da se poglobim vase in začnem moliti z vsem srcem!

Odločitev: Danes se bom potrudil in pristno molil.