Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajst učencev na sámo in jim med potjo rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.« Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.« Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.« Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Uvodna molitev: Gospod, čeprav te ne morem videti z očmi, verjamem, da si sedaj tukaj navzoč, v mojem najglobljem bitju, in da me poznaš veliko bolje, kot poznam sebe. Prav tako vem, da me ljubiš veliko bolj, kot ljubim sam sebe. Hvala ti, ker me ljubiš in pazljivo skrbiš zame, čeprav si te ljubezni ne zaslužim. V zameno ti ponujam svojo žalost za svoje grehe in upanje, da te bom vsak dan bolj ljubil.

Prošnja: Gospod, odvzemi mi odvisnost od človeških časti in odobravanja.

Razmišljanja:

1. Iskanje žarometov: Jakob in Janez se srečujeta s skušnjavo, ki jo hudič postavlja pred vsakega apostola: “Kaj dobim od tega, Gospod?” Svoje apostolsko delovanje začenjamo s čistostjo namena, vendar se lahko namen, če smo malomarni, kmalu spremeni v “čisto pozornost”. Zato bi se morali biti vedno pripravljeni podrediti odobritvi pristojnih cerkvenih oblasti za naše delo. Kristus se je izogibal vsaki oblastni prevladi in prepirom. Janez bi Kristusa opozoril: “Učitelj, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ni hodil z nami.” Kristus je preprosto odgovoril: “Ne branite mu … ker kdor ni proti nam, je za nas” (Mr 9:38–39).
2. Kristus nikoli ne obupa: Kristus je pravkar apostolom povedal o svojem trpljenju in to vedenje je težko bremenilo njegovo srce. Vendar so apostoli, potopljeni v lastno očaranost nad priznanjem, popolnoma slepi za Kristusovo trpljenje. Kljub temu se ne pusti, da bi zaradi tega obupal. Nasprotno, nežno jim pomaga, da pogledajo preko sebe in sledijo njegovemu zgledu predaje do smrti.
3. Postavljanje drugih na prvo mesto: “Ne delajte za hrano, ki propada, ampak za hrano, ki traja v večno življenje, ki vam jo bo dal Sin človekov” (Jn 6,27). Človeško priznanje je minljivo; ne traja niti celo življenje. Tudi v nebesih človeško priznanje ne bo koristno – naše oči bodo uprte v Boga, ne v druge ali vase. Vendar pa po veri vemo, da nas bo Bog nagradil v nebesih glede na naše zasluge. Poveličal nas bo za služenje drugim, še posebej, ko pripeljemo druge, da ga ljubijo in mu služijo. Sem prepričan v to? Za kakšnimi minljivimi častmi hrepenim? Kako lahko postavim Kristusa na prvo mesto in mu služim v svojem življenju?

Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, prevečkrat se primerjam z drugimi. Zlahka se mi lahko zdi ali si predstavljam svojo superiornost. Preziram tebe in tvojo veliko dobrotljivost. Pozabljam, da vse, kar imam, prihaja od tebe, in da ne morem zahtevati zaslug za svoje lastnosti in kreposti. Pomagaj mi, da ohranim to resnico v mislih, da bom imel pristno ponižnost v svojem srcu.

Sklep: Vsak dan tega tedna bom molil posebno molitev za ponižnost.

Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je vzel dvanajst učencev na sámo in jim med potjo rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.« Tedaj je stopila k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinovoma in se poklonila pred njim do tal, da bi ga nekaj prosila. Rekel ji je: »Kaj hočeš?« Dejala je: »Ukaži, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?« Dejala sta mu: »Moreva.« Rekel jima je: »Moj kelih bosta pila; dati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.« Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

Uvodna molitev: Gospod, čeprav te ne morem videti z očmi, verjamem, da si sedaj tukaj navzoč, v mojem najglobljem bitju, in da me poznaš veliko bolje, kot poznam sebe. Prav tako vem, da me ljubiš veliko bolj, kot ljubim sam sebe. Hvala ti, ker me ljubiš in pazljivo skrbiš zame, čeprav si te ljubezni ne zaslužim. V zameno ti ponujam svojo žalost za svoje grehe in upanje, da te bom vsak dan bolj ljubil.

Prošnja: Gospod, odvzemi mi odvisnost od človeških časti in odobravanja.

Razmišljanja:

1. Iskanje žarometov: Jakob in Janez se srečujeta s skušnjavo, ki jo hudič postavlja pred vsakega apostola: “Kaj dobim od tega, Gospod?” Svoje apostolsko delovanje začenjamo s čistostjo namena, vendar se lahko namen, če smo malomarni, kmalu spremeni v “čisto pozornost”. Zato bi se morali biti vedno pripravljeni podrediti odobritvi pristojnih cerkvenih oblasti za naše delo. Kristus se je izogibal vsaki oblastni prevladi in prepirom. Janez bi Kristusa opozoril: “Učitelj, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ni hodil z nami.” Kristus je preprosto odgovoril: “Ne branite mu … ker kdor ni proti nam, je za nas” (Mr 9:38–39).
2. Kristus nikoli ne obupa: Kristus je pravkar apostolom povedal o svojem trpljenju in to vedenje je težko bremenilo njegovo srce. Vendar so apostoli, potopljeni v lastno očaranost nad priznanjem, popolnoma slepi za Kristusovo trpljenje. Kljub temu se ne pusti, da bi zaradi tega obupal. Nasprotno, nežno jim pomaga, da pogledajo preko sebe in sledijo njegovemu zgledu predaje do smrti.
3. Postavljanje drugih na prvo mesto: “Ne delajte za hrano, ki propada, ampak za hrano, ki traja v večno življenje, ki vam jo bo dal Sin človekov” (Jn 6,27). Človeško priznanje je minljivo; ne traja niti celo življenje. Tudi v nebesih človeško priznanje ne bo koristno – naše oči bodo uprte v Boga, ne v druge ali vase. Vendar pa po veri vemo, da nas bo Bog nagradil v nebesih glede na naše zasluge. Poveličal nas bo za služenje drugim, še posebej, ko pripeljemo druge, da ga ljubijo in mu služijo. Sem prepričan v to? Za kakšnimi minljivimi častmi hrepenim? Kako lahko postavim Kristusa na prvo mesto in mu služim v svojem življenju?

Pogovor s Kristusom: Dragi Jezus, prevečkrat se primerjam z drugimi. Zlahka se mi lahko zdi ali si predstavljam svojo superiornost. Preziram tebe in tvojo veliko dobrotljivost. Pozabljam, da vse, kar imam, prihaja od tebe, in da ne morem zahtevati zaslug za svoje lastnosti in kreposti. Pomagaj mi, da ohranim to resnico v mislih, da bom imel pristno ponižnost v svojem srcu.

Sklep: Vsak dan tega tedna bom molil posebno molitev za ponižnost.