Ko je Jezus slišal, da so Janeza Krstnika vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in prišel v Kafarnaum, ki je ob morju, v Zabulonovi in Néftalijevi pokrajini, in se je tam nastanil. Tako se je spolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju, ki pravi: ›Zemlja Zabulonova in zemlja Néftalijeva, ob potu k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja, ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; njim, ki so sedeli v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.‹ Od tedaj je začel Jezus oznanjati in opominjati: »Spreobrnite se, nebeško kraljestvo se je približalo.«

Jezus je hodil po vsej Galileji, učil po njih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakršno bolezen in vsakršno slabost med ljudstvom. Glas o njem se je razširil po vsej Siriji: prinesli so k njemu vse bolnike z različnimi boleznimi in mukami, obsedene in mesečne in mrtvoudne, in jih je ozdravil. Spremljale so ga velike množice iz Galileje in Deseteromestja in Jeruzalema in Judeje in od onkraj Jordana.

Uvodna molitev: Nebeški Oče, ustvaril si me iz svoje neskončne ljubezni! Čeprav ti nisem vračal ljubezni, kot bi ti jo kot tvoj dobri otrok moral, mi še vedno pošiljaš darove v izobilju. Poslal si svojega Sina, da me odreši in me zedini s teboj po tvojem Sinu. Ti in tvoj edini ljubljeni Sin sta poslala tudi duha ljubezni in resnice, Svetega Duha, da prebiva v meni. Hvala, ker si me povabil v središče tvoje troedine ljubezni. V zameno ti podarjam svoje srce in željo, da velikodušno odgovorim na vse, kar od mene zahtevaš.

Prošnja: Jezus, pomagaj, da ti odprem srce!

Razmišljanja:

1. Prava luč je tukaj: Janez Krstnik je storil vse, kar je Oče od njega zahteval in kljub temu ostal ponižen. Ljudje so mislili, da je Kristus, vendar ni dovolil, da bi ponos ugasnil luč resnice, zato je jasno povedal, da on ni Kristus. Svet je Janeza Krstnika nagradil s tišino in smrtjo. Vendar - kakšen zaklad mu je Bog podelil za njegovo zvestobo? Slavo? – »Dobrodošel, moj dobri in zvesti služabnik« – in večno življenje. Janez je bil zgolj glas vpijočega v puščavi, ki je klical ljudi k spreobrnjenju. Zdaj te besede oznanja Beseda sama, ki je sama po sebi luč in življenje. Naj luč resnice odpre naša srca za pravo in večno Kraljestvo. Ali znam ločiti med tem, kar je zlato v Božjih očeh in tistim, kar se blešči tako privlačno, a je le »lažno zlato«? Ali v resnici oznanjam z besedo in zgledom?
2. Jezus oznanja z več kot besedami: Naš Gospod Jezus je delal le dobro: ozdravljal bolne, tolažil osamljene, odpuščal grešnikom in oznanjal evangelij. O tem govori Božja beseda, ko prebiramo evangelije in zato si vse lahko tudi predstavljamo. Toda ali res srečujemo našega Gospoda tako, kot so ga srečevali tisti pred več kot dva tisoč leti? Na to vprašanje lahko odgovorim, če pogledam svoje življenje: Ali živim vedno bolj kot naroča Kristus ali ne? Ali cenim in se zahvaljujem Kristusu za vse dobro, kar je storil v mojem življenju? Ali z vsem srcem želim biti vedno s Kristusom, na zemlji in v nebesih? Kjer je moje srce, tam je moj zaklad. Tako kot Kristus, sem tudi jaz poklican, da oznanjam z več kot le besedami.
3. Ljudje se odzivajo na resnico: Kristusov učenec ne sme nikoli obupati, kajti ljudje se odzivajo na resnico, na evangelij Jezusa Kristusa. To spoznavamo skozi evangelije in skozi zgodovino Cerkve. Ko se zdi, da naši napori za oznanjevanje padajo na nerodovitna tla, moramo premisliti, kako se bomo odzvali. Kristus nam je zapovedal, da oznanjamo njegov evangelij z besedo in dejanji in da obrodimo sadove. Obljubil je tudi, da bomo delali večje reči, kot jih je on. Vemo, da je Kristus premagal greh in smrt. Prav zato nas lahko pomanjkanje sadov v naših prizadevanjih za oznanjevanje ne sme spraviti v obup, kajti mi opravljamo delo, Kristus pa poskrbi za ostalo. Tako preprosto je.

Pogovor s Kristusom: Gospod, prišel si reševat grešnike; ponovno vstopi v moje življenje na ta nov dan! Odstrani ves strah, ki ga imam pred teboj, Gospod Jezus! Nauči me, da si Bog sočutja, krotak in ponižen v srcu!

Sklep: Razvil bom preprost načrt, kako pomagati svoji župniji pri njenih prizadevanjih za oznanjevanje.

Ko je Jezus slišal, da so Janeza Krstnika vrgli v ječo, se je umaknil v Galilejo. Zapustil je Nazaret in prišel v Kafarnaum, ki je ob morju, v Zabulonovi in Néftalijevi pokrajini, in se je tam nastanil. Tako se je spolnilo, kar je bilo povedano po preroku Izaiju, ki pravi: ›Zemlja Zabulonova in zemlja Néftalijeva, ob potu k morju, onkraj Jordana, poganska Galileja, ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč; njim, ki so sedeli v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.‹ Od tedaj je začel Jezus oznanjati in opominjati: »Spreobrnite se, nebeško kraljestvo se je približalo.«

Jezus je hodil po vsej Galileji, učil po njih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakršno bolezen in vsakršno slabost med ljudstvom. Glas o njem se je razširil po vsej Siriji: prinesli so k njemu vse bolnike z različnimi boleznimi in mukami, obsedene in mesečne in mrtvoudne, in jih je ozdravil. Spremljale so ga velike množice iz Galileje in Deseteromestja in Jeruzalema in Judeje in od onkraj Jordana.

Uvodna molitev: Nebeški Oče, ustvaril si me iz svoje neskončne ljubezni! Čeprav ti nisem vračal ljubezni, kot bi ti jo kot tvoj dobri otrok moral, mi še vedno pošiljaš darove v izobilju. Poslal si svojega Sina, da me odreši in me zedini s teboj po tvojem Sinu. Ti in tvoj edini ljubljeni Sin sta poslala tudi duha ljubezni in resnice, Svetega Duha, da prebiva v meni. Hvala, ker si me povabil v središče tvoje troedine ljubezni. V zameno ti podarjam svoje srce in željo, da velikodušno odgovorim na vse, kar od mene zahtevaš.

Prošnja: Jezus, pomagaj, da ti odprem srce!

Razmišljanja:

1. Prava luč je tukaj: Janez Krstnik je storil vse, kar je Oče od njega zahteval in kljub temu ostal ponižen. Ljudje so mislili, da je Kristus, vendar ni dovolil, da bi ponos ugasnil luč resnice, zato je jasno povedal, da on ni Kristus. Svet je Janeza Krstnika nagradil s tišino in smrtjo. Vendar - kakšen zaklad mu je Bog podelil za njegovo zvestobo? Slavo? – »Dobrodošel, moj dobri in zvesti služabnik« – in večno življenje. Janez je bil zgolj glas vpijočega v puščavi, ki je klical ljudi k spreobrnjenju. Zdaj te besede oznanja Beseda sama, ki je sama po sebi luč in življenje. Naj luč resnice odpre naša srca za pravo in večno Kraljestvo. Ali znam ločiti med tem, kar je zlato v Božjih očeh in tistim, kar se blešči tako privlačno, a je le »lažno zlato«? Ali v resnici oznanjam z besedo in zgledom?
2. Jezus oznanja z več kot besedami: Naš Gospod Jezus je delal le dobro: ozdravljal bolne, tolažil osamljene, odpuščal grešnikom in oznanjal evangelij. O tem govori Božja beseda, ko prebiramo evangelije in zato si vse lahko tudi predstavljamo. Toda ali res srečujemo našega Gospoda tako, kot so ga srečevali tisti pred več kot dva tisoč leti? Na to vprašanje lahko odgovorim, če pogledam svoje življenje: Ali živim vedno bolj kot naroča Kristus ali ne? Ali cenim in se zahvaljujem Kristusu za vse dobro, kar je storil v mojem življenju? Ali z vsem srcem želim biti vedno s Kristusom, na zemlji in v nebesih? Kjer je moje srce, tam je moj zaklad. Tako kot Kristus, sem tudi jaz poklican, da oznanjam z več kot le besedami.
3. Ljudje se odzivajo na resnico: Kristusov učenec ne sme nikoli obupati, kajti ljudje se odzivajo na resnico, na evangelij Jezusa Kristusa. To spoznavamo skozi evangelije in skozi zgodovino Cerkve. Ko se zdi, da naši napori za oznanjevanje padajo na nerodovitna tla, moramo premisliti, kako se bomo odzvali. Kristus nam je zapovedal, da oznanjamo njegov evangelij z besedo in dejanji in da obrodimo sadove. Obljubil je tudi, da bomo delali večje reči, kot jih je on. Vemo, da je Kristus premagal greh in smrt. Prav zato nas lahko pomanjkanje sadov v naših prizadevanjih za oznanjevanje ne sme spraviti v obup, kajti mi opravljamo delo, Kristus pa poskrbi za ostalo. Tako preprosto je.

Pogovor s Kristusom: Gospod, prišel si reševat grešnike; ponovno vstopi v moje življenje na ta nov dan! Odstrani ves strah, ki ga imam pred teboj, Gospod Jezus! Nauči me, da si Bog sočutja, krotak in ponižen v srcu!

Sklep: Razvil bom preprost načrt, kako pomagati svoji župniji pri njenih prizadevanjih za oznanjevanje.