Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«

Uvodna molitev: Gospod, verujem vate! Prepričan sem, da me ljubiš, da si mi blizu in boš hodil z menoj skozi ta dan. Vate zaupam, Gospod, bolj kot vase, ker si neskončno dober in vsemogočen. Ljubim te, ker si umrl na križu zame, da me rešiš.

Prošnja: Gospod, nauči me moliti!

Razmišljanje:

1. Popolno zaupanje v Božjo previdnost: “Vaš Oče že ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.” Kristusove besede so neskončen vir tolažbe in upanja, saj nas spodbujajo, da se nenehno obračamo k Očetu v molitvi. “Prava pobožnost ne gre toliko za število besed, temveč za pogostost in ljubezen, s katero kristjan obrne svoje srce k Bogu v vseh dogodkih, velikih ali majhnih, svojega dneva” (sveti Matej, Navarinska Biblija, str. 72). Toda če že naš Oče pozna naše potrebe, zakaj bi jih izpostavljali v molitvi? Sveti Avguštin nam zagotavlja, da med molitvijo Bog oblikuje naše srce in dušo, tako da bomo pripravljeni prejeti dobro, kar je njegov odgovor na naše molitve.
2. Popolna molitev: Sveti Avguštin trdi, da je Očenaš tako popolna molitev, da v nekaj besedah povzame vse, kar človek potrebuje in prosi Boga (prim. Govor 56). “Običajno ga vidimo kot sestavljenega iz vabila in sedmih prošenj - trije se nanašajo na hvalo Boga, štiri pa na človekove potrebe” (sveti Matej, Navarinska Biblija, str. 72). Prvi dve prošnji, da se Božje ime posveti med vsemi ljudmi in da pride njegovo kraljestvo, bi se nas morali globoko dotakniti. Poklicani smo, da smo apostoli tega kraljestva, da širimo ljubezen do Kristusa med svojimi brati in sestrami. Naš apostolski zanos naj se začne vsakič, ko izgovorimo te besede Očenaša. Prositi, da se zgodi Božja volja, pomeni, da se predamo njegovi volji.
3. Naše duhovne in človeške potrebe: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh.” Delamo zato, da bi z lastnimi rokami zaslužili svoj vsakdanji kruh, ki pa je vendarle Božji dar. Prosimo samo za tisto, kar potrebujemo vsak dan. Očetje Cerkve vidijo tudi v tej prošnji željo po evharistiji, kruhu življenja. Trudimo se živeti tako, da bomo vredni prejeti evharistijo vsak dan. In ko prosimo Boga za odpuščanje, moramo biti tudi sami pripravljeni odpustiti drugim, tako kot nam Oče odpušča. Ali v polnosti živim ta nauk kot Kristusov sledilec? Nazadnje prosimo, da nas reši in osvobodi skušnjave, zla ali hudega, saj je veliko močnejši od vsake skušnjave, ki jo predstavlja hudič. S kakšno samozavestjo in zaupanjem nas Kristus prosi, naj zaključimo Očenaš!

Pogovor s Kristusom: Hvala ti, Gospod, ker si nas naučil moliti! Hvala ti za zaupanje in v našega Očeta, ki ga navdihujejo tvoje besede. Pomagaj mi, da bodo besede tvoje lastne molitve vedno na mojih ustnicah in v mojem srcu.

O molitvi: Cankar: Tuja učenost: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GWDNTEDB/a3d546d8-5c8f-40f5-8970-dfc0c66ae633/PDF

Sklep: Danes bom molil Očenaš kot pogovor z Bogom ob različnih trenutkih dneva.

Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«

Uvodna molitev: Gospod, zavedam se, da ti veš, kaj je najboljše zame, zato verujem vate. Tvoje zanimanje za moje duhovno blagostanje je večje kot moje, zato ti zaupam. Vedno mi izkazuješ svoje ljubeče odpuščanje kljub mojim grehom, zato te ljubim.

Prošnja: Gospod, nauči me, kako naj molim.

Razmišljanja:

1. Molitev je sad tišine: Nekateri ljudje radi govorijo. Zahtevajo, da jih poslušajo, vendar nimajo enakega zanimanja za poslušanje. Vendar ne morete poslušati, če niste vajeni tišine. Sveta Terezija iz Kalkute je nekoč zapisala, da je molitev sad tišine. Jezus želi, da razumemo, da je molitev bolj povezana s poslušanjem kot z govorjenjem. Ko ste z nekom, ki veliko ve o temi, ki vas zanima, se omejite na postavljanje vprašanj in posvetite poslušanju. Jezus je razodetje Boga Očeta. To pomeni, da bi se moralo naše glavno zanimanje pri molitvi nanašati na vprašanja, ki jih postavljamo Jezusu, našemu Gospodu, o njegovem Očetu, in se nato posvetiti poslušanju.
2. Bog je naš ljubeči Oče: Jezus nam pove, da Bog Oče ve, kaj potrebujemo, še preden ga prosimo. Kljub temu bi morali prositi, ker se v prošnji zavedamo, da imamo potrebe, ki jih lahko zadovolji samo naš Bog Oče. Naučimo se prositi Boga za tisto, kar najbolj potrebujemo za svoje odrešenje. Zato nas je Jezus naučil moliti “Oče naš”. Molitev “Oče naš” nas spomni, da je on oče vseh in da je vsak človek v resnici naš brat. V molitvi “Oče naš” v bistvu prosimo za tri stvari: da ima Bog prvo mesto v našem življenju, da nam daje materialno in duhovno preživetje ter da nam izkaže svoje odpuščanje.
3. Odpusti, da ti bo odpuščeno: Jezus poudarja pomen odpustka. Kot nas spomni Prvo Janezovo pismo, smo vsi grešniki (prim. 1 Jn 1,8). Ena od bistvenih značilnosti krščanskega življenja je prizadevanje za srečanje z ljubečim usmiljenjem Kristusa. Lahko ga doživimo samo, ko ga sami prakticiramo. Občudujemo lahko osebo, ki skoči s padalom iz letala, vendar ne bomo razumeli izkušnje, dokler se sami ne odločimo za skok. Pravi pomen usmiljenja dojamemo, ko odpustimo drugim. Naše usmiljenje ne bo enako kot Kristusovo: On ni nikoli grešil in zato nam odpusti, čeprav si ne zaslužimo. Če nam je Kristus odpustil, kako si potem upamo ne odpustiti drugim?

Pogovor s Kristusom: Gospod, hvala ti, ker si me naučil moliti k Očetu. Ne molim vedno toliko, kot bi moral. Prosim te, pomagaj mi, da bom molil več in bolje. Pomagaj mi, da bom z vsem srcem želel dati Bogu prvo mesto v svojem življenju, da bom dajal prednost njegovi volji pred svojo. Pomagaj mi, da bom do drugih ravnal tako, kot bi si želel, da oni ravnajo do mene, in da jim bom odpustil, ko me prizadenejo.

Odločitev: Vsak dan bom namenil določen čas za molitev.

Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«

Uvodna molitev: Gospod, verujem vate! Prepričan sem, da me ljubiš, da si mi blizu in boš hodil z menoj skozi ta dan. Vate zaupam, Gospod, bolj kot vase, ker si neskončno dober in vsemogočen. Ljubim te, ker si umrl na križu zame, da me rešiš.

Prošnja: Gospod, nauči me moliti!

Razmišljanje:

1. Popolno zaupanje v Božjo previdnost: “Vaš Oče že ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.” Kristusove besede so neskončen vir tolažbe in upanja, saj nas spodbujajo, da se nenehno obračamo k Očetu v molitvi. “Prava pobožnost ne gre toliko za število besed, temveč za pogostost in ljubezen, s katero kristjan obrne svoje srce k Bogu v vseh dogodkih, velikih ali majhnih, svojega dneva” (sveti Matej, Navarinska Biblija, str. 72). Toda če že naš Oče pozna naše potrebe, zakaj bi jih izpostavljali v molitvi? Sveti Avguštin nam zagotavlja, da med molitvijo Bog oblikuje naše srce in dušo, tako da bomo pripravljeni prejeti dobro, kar je njegov odgovor na naše molitve.
2. Popolna molitev: Sveti Avguštin trdi, da je Očenaš tako popolna molitev, da v nekaj besedah povzame vse, kar človek potrebuje in prosi Boga (prim. Govor 56). “Običajno ga vidimo kot sestavljenega iz vabila in sedmih prošenj - trije se nanašajo na hvalo Boga, štiri pa na človekove potrebe” (sveti Matej, Navarinska Biblija, str. 72). Prvi dve prošnji, da se Božje ime posveti med vsemi ljudmi in da pride njegovo kraljestvo, bi se nas morali globoko dotakniti. Poklicani smo, da smo apostoli tega kraljestva, da širimo ljubezen do Kristusa med svojimi brati in sestrami. Naš apostolski zanos naj se začne vsakič, ko izgovorimo te besede Očenaša. Prositi, da se zgodi Božja volja, pomeni, da se predamo njegovi volji.
3. Naše duhovne in človeške potrebe: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh.” Delamo zato, da bi z lastnimi rokami zaslužili svoj vsakdanji kruh, ki pa je vendarle Božji dar. Prosimo samo za tisto, kar potrebujemo vsak dan. Očetje Cerkve vidijo tudi v tej prošnji željo po evharistiji, kruhu življenja. Trudimo se živeti tako, da bomo vredni prejeti evharistijo vsak dan. In ko prosimo Boga za odpuščanje, moramo biti tudi sami pripravljeni odpustiti drugim, tako kot nam Oče odpušča. Ali v polnosti živim ta nauk kot Kristusov sledilec? Nazadnje prosimo, da nas reši in osvobodi skušnjave, zla ali hudega, saj je veliko močnejši od vsake skušnjave, ki jo predstavlja hudič. S kakšno samozavestjo in zaupanjem nas Kristus prosi, naj zaključimo Očenaš!

Pogovor s Kristusom: Hvala ti, Gospod, ker si nas naučil moliti! Hvala ti za zaupanje in v našega Očeta, ki ga navdihujejo tvoje besede. Pomagaj mi, da bodo besede tvoje lastne molitve vedno na mojih ustnicah in v mojem srcu.

O molitvi: Cankar: Tuja učenost: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GWDNTEDB/a3d546d8-5c8f-40f5-8970-dfc0c66ae633/PDF

Sklep: Danes bom molil Očenaš kot pogovor z Bogom ob različnih trenutkih dneva.

Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«

Uvodna molitev: Gospod, zavedam se, da ti veš, kaj je najboljše zame, zato verujem vate. Tvoje zanimanje za moje duhovno blagostanje je večje kot moje, zato ti zaupam. Vedno mi izkazuješ svoje ljubeče odpuščanje kljub mojim grehom, zato te ljubim.

Prošnja: Gospod, nauči me, kako naj molim.

Razmišljanja:

1. Molitev je sad tišine: Nekateri ljudje radi govorijo. Zahtevajo, da jih poslušajo, vendar nimajo enakega zanimanja za poslušanje. Vendar ne morete poslušati, če niste vajeni tišine. Sveta Terezija iz Kalkute je nekoč zapisala, da je molitev sad tišine. Jezus želi, da razumemo, da je molitev bolj povezana s poslušanjem kot z govorjenjem. Ko ste z nekom, ki veliko ve o temi, ki vas zanima, se omejite na postavljanje vprašanj in posvetite poslušanju. Jezus je razodetje Boga Očeta. To pomeni, da bi se moralo naše glavno zanimanje pri molitvi nanašati na vprašanja, ki jih postavljamo Jezusu, našemu Gospodu, o njegovem Očetu, in se nato posvetiti poslušanju.
2. Bog je naš ljubeči Oče: Jezus nam pove, da Bog Oče ve, kaj potrebujemo, še preden ga prosimo. Kljub temu bi morali prositi, ker se v prošnji zavedamo, da imamo potrebe, ki jih lahko zadovolji samo naš Bog Oče. Naučimo se prositi Boga za tisto, kar najbolj potrebujemo za svoje odrešenje. Zato nas je Jezus naučil moliti “Oče naš”. Molitev “Oče naš” nas spomni, da je on oče vseh in da je vsak človek v resnici naš brat. V molitvi “Oče naš” v bistvu prosimo za tri stvari: da ima Bog prvo mesto v našem življenju, da nam daje materialno in duhovno preživetje ter da nam izkaže svoje odpuščanje.
3. Odpusti, da ti bo odpuščeno: Jezus poudarja pomen odpustka. Kot nas spomni Prvo Janezovo pismo, smo vsi grešniki (prim. 1 Jn 1,8). Ena od bistvenih značilnosti krščanskega življenja je prizadevanje za srečanje z ljubečim usmiljenjem Kristusa. Lahko ga doživimo samo, ko ga sami prakticiramo. Občudujemo lahko osebo, ki skoči s padalom iz letala, vendar ne bomo razumeli izkušnje, dokler se sami ne odločimo za skok. Pravi pomen usmiljenja dojamemo, ko odpustimo drugim. Naše usmiljenje ne bo enako kot Kristusovo: On ni nikoli grešil in zato nam odpusti, čeprav si ne zaslužimo. Če nam je Kristus odpustil, kako si potem upamo ne odpustiti drugim?

Pogovor s Kristusom: Gospod, hvala ti, ker si me naučil moliti k Očetu. Ne molim vedno toliko, kot bi moral. Prosim te, pomagaj mi, da bom molil več in bolje. Pomagaj mi, da bom z vsem srcem želel dati Bogu prvo mesto v svojem življenju, da bom dajal prednost njegovi volji pred svojo. Pomagaj mi, da bom do drugih ravnal tako, kot bi si želel, da oni ravnajo do mene, in da jim bom odpustil, ko me prizadenejo.

Odločitev: Vsak dan bom namenil določen čas za molitev.