Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki oblastnik. Poklonil se mu je do tal in rekel: »Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo živela.« Jezus je vstal in šel za njim, skupaj s svojimi učenci. Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena. Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piskače in razburjeno množico, je govoril: »Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi.« Oni pa so se mu posmehovali. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsem tistem kraju.

Uvodna molitev: Jezus, ti si moj Odrešenik in Odkupitelj; verujem, da želiš moj odziv. Stopam k tebi z zaupanjem in ti ponujam to molitev za tiste, ki ne vedo, kako se ti približati.

Prošnja: Jezus, podari mi globljo vero v tvojo moč, da ozdravi mene in moje ljubljene!

Razmišljanja:

1. Čakajoč na naše dejanje: Opazimo, da Jezusa vera uradnika usmeri k dejanju. Izjemno! Božji Sin se prilagodi zgolj stvarstvu zaradi izraza vere. Pogosto opazimo težave okoli nas in pričakujemo, da jih bo Bog rešil brez naših prizadevanj. Vendar jih pozna bolje, kot mi sami. (prim. Mt 6,8). Zato včasih ne ukrepa, dokler ne vidi naših dejanj vere.. Uradnik je pokazal takšno vero. Bilo je izjemno, saj se je pred drugimi ljudmi približal Jezusu in neposredno zaprosil za čudež. Ali imam takšno zaupanje, ko pristopam k Jezusu v molitvi? Je moja vera dovolj močna, da ga prosim za nekaj izjemnega?
2. Trenutek dotika: Tudi žena, ki je trpela zaradi krvavitve, je imela veliko vero v Jezusa. Tega ni izražala z besedami, temveč z dejanjem, neopaznim dotikom Jezusove obleke. Takšna vera veliko pove in pomaga, če našim besedam sledijo dejanja. Prošnje same po sebi niso vedno dovolj. Moramo delovati, se truditi, zapustiti svojo cono udobja, da bi se približali Jezusu. Molitev je dobra, saj skupaj z dejanji daje Bogu še bolj rodovitno zemljo za delo. Kako lahko dopolnim svoje življenje molitve? Ali lahko pomagam svojemu duhovniku pri posebnem projektu, na primer?
3. Prekinitev žalovanja: V Jezusovem času je bil običaj, da so se ob smrti človeka pojavili žalovalci. Ti so se posmehovali Jezusovi izjavi, da je hči uradnika zgolj zaspala. Kdo potrebuje žalujoče, če je mladenka živa? Včasih smo tudi sami podobni tem žalovalcem, nagnjeni k slabemu in smrti okoli nas. Lahko dvignemo roke v zrak in rečemo, da ne moremo upati na nič boljšega. Lahko smo celo kot žalovalci skušani, tako da prezremo Jezusovo tolažilno navzočnost in si mislimo: “Kaj! Jaz, naj postanem svetnik?” Ali: “Jaz naj bi bil poklican v duhovništvo ali posvečeno življenje?” Ali: “Ali res pričakujete, da se zdaj spopademo še z enim otrokom?” Na srečo je Kristus neomajen. Prihaja, da nam prinese življenje, da nas izvleče iz greha, nas naredi bolj radodarne. Skratka - kliče nas k svetosti. Ali se upiram takemu klicu?

Pogovor s Kristusom: Uradnik in žena, ki je trpela, kažeta hvalevredno vero. Rad bi imel takšno vero, Gospod! Včasih se počutim ohromljenega zaradi svojih težav, tako da težko samozavestno pristopim k tebi. Okrepi mojo vero in upanje! Naj živim in resnično verjamem, da ti kraljuješ nad svetom.

Odločitev: Danes se bom žrtvoval (ali obiskal Najsvetejše ali izvršil dobrodelno dejanje) za poseben namen!

Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki oblastnik. Poklonil se mu je do tal in rekel: »Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo živela.« Jezus je vstal in šel za njim, skupaj s svojimi učenci. Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena. Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piskače in razburjeno množico, je govoril: »Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi.« Oni pa so se mu posmehovali. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsem tistem kraju.

Uvodna molitev: Jezus, ti si moj Odrešenik in Odkupitelj; verujem, da želiš moj odziv. Stopam k tebi z zaupanjem in ti ponujam to molitev za tiste, ki ne vedo, kako se ti približati.

Prošnja: Jezus, podari mi globljo vero v tvojo moč, da ozdravi mene in moje ljubljene!

Razmišljanja:

1. Čakajoč na naše dejanje: Opazimo, da Jezusa vera uradnika usmeri k dejanju. Izjemno! Božji Sin se prilagodi zgolj stvarstvu zaradi izraza vere. Pogosto opazimo težave okoli nas in pričakujemo, da jih bo Bog rešil brez naših prizadevanj. Vendar jih pozna bolje, kot mi sami. (prim. Mt 6,8). Zato včasih ne ukrepa, dokler ne vidi naših dejanj vere.. Uradnik je pokazal takšno vero. Bilo je izjemno, saj se je pred drugimi ljudmi približal Jezusu in neposredno zaprosil za čudež. Ali imam takšno zaupanje, ko pristopam k Jezusu v molitvi? Je moja vera dovolj močna, da ga prosim za nekaj izjemnega?
2. Trenutek dotika: Tudi žena, ki je trpela zaradi krvavitve, je imela veliko vero v Jezusa. Tega ni izražala z besedami, temveč z dejanjem, neopaznim dotikom Jezusove obleke. Takšna vera veliko pove in pomaga, če našim besedam sledijo dejanja. Prošnje same po sebi niso vedno dovolj. Moramo delovati, se truditi, zapustiti svojo cono udobja, da bi se približali Jezusu. Molitev je dobra, saj skupaj z dejanji daje Bogu še bolj rodovitno zemljo za delo. Kako lahko dopolnim svoje življenje molitve? Ali lahko pomagam svojemu duhovniku pri posebnem projektu, na primer?
3. Prekinitev žalovanja: V Jezusovem času je bil običaj, da so se ob smrti človeka pojavili žalovalci. Ti so se posmehovali Jezusovi izjavi, da je hči uradnika zgolj zaspala. Kdo potrebuje žalujoče, če je mladenka živa? Včasih smo tudi sami podobni tem žalovalcem, nagnjeni k slabemu in smrti okoli nas. Lahko dvignemo roke v zrak in rečemo, da ne moremo upati na nič boljšega. Lahko smo celo kot žalovalci skušani, tako da prezremo Jezusovo tolažilno navzočnost in si mislimo: “Kaj! Jaz, naj postanem svetnik?” Ali: “Jaz naj bi bil poklican v duhovništvo ali posvečeno življenje?” Ali: “Ali res pričakujete, da se zdaj spopademo še z enim otrokom?” Na srečo je Kristus neomajen. Prihaja, da nam prinese življenje, da nas izvleče iz greha, nas naredi bolj radodarne. Skratka - kliče nas k svetosti. Ali se upiram takemu klicu?

Pogovor s Kristusom: Uradnik in žena, ki je trpela, kažeta hvalevredno vero. Rad bi imel takšno vero, Gospod! Včasih se počutim ohromljenega zaradi svojih težav, tako da težko samozavestno pristopim k tebi. Okrepi mojo vero in upanje! Naj živim in resnično verjamem, da ti kraljuješ nad svetom.

Odločitev: Danes se bom žrtvoval (ali obiskal Najsvetejše ali izvršil dobrodelno dejanje) za poseben namen!

Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki oblastnik. Poklonil se mu je do tal in rekel: »Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo živela.« Jezus je vstal in šel za njim, skupaj s svojimi učenci. Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena. Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piskače in razburjeno množico, je govoril: »Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi.« Oni pa so se mu posmehovali. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsem tistem kraju.

Uvodna molitev: Jezus, ti si moj Odrešenik in Odkupitelj; verujem, da želiš moj odziv. Stopam k tebi z zaupanjem in ti ponujam to molitev za tiste, ki ne vedo, kako se ti približati.

Prošnja: Jezus, podari mi globljo vero v tvojo moč, da ozdravi mene in moje ljubljene!

Razmišljanja:

1. Čakajoč na naše dejanje: Opazimo, da Jezusa vera uradnika usmeri k dejanju. Izjemno! Božji Sin se prilagodi zgolj stvarstvu zaradi izraza vere. Pogosto opazimo težave okoli nas in pričakujemo, da jih bo Bog rešil brez naših prizadevanj. Vendar jih pozna bolje, kot mi sami. (prim. Mt 6,8). Zato včasih ne ukrepa, dokler ne vidi naših dejanj vere.. Uradnik je pokazal takšno vero. Bilo je izjemno, saj se je pred drugimi ljudmi približal Jezusu in neposredno zaprosil za čudež. Ali imam takšno zaupanje, ko pristopam k Jezusu v molitvi? Je moja vera dovolj močna, da ga prosim za nekaj izjemnega?
2. Trenutek dotika: Tudi žena, ki je trpela zaradi krvavitve, je imela veliko vero v Jezusa. Tega ni izražala z besedami, temveč z dejanjem, neopaznim dotikom Jezusove obleke. Takšna vera veliko pove in pomaga, če našim besedam sledijo dejanja. Prošnje same po sebi niso vedno dovolj. Moramo delovati, se truditi, zapustiti svojo cono udobja, da bi se približali Jezusu. Molitev je dobra, saj skupaj z dejanji daje Bogu še bolj rodovitno zemljo za delo. Kako lahko dopolnim svoje življenje molitve? Ali lahko pomagam svojemu duhovniku pri posebnem projektu, na primer?
3. Prekinitev žalovanja: V Jezusovem času je bil običaj, da so se ob smrti človeka pojavili žalovalci. Ti so se posmehovali Jezusovi izjavi, da je hči uradnika zgolj zaspala. Kdo potrebuje žalujoče, če je mladenka živa? Včasih smo tudi sami podobni tem žalovalcem, nagnjeni k slabemu in smrti okoli nas. Lahko dvignemo roke v zrak in rečemo, da ne moremo upati na nič boljšega. Lahko smo celo kot žalovalci skušani, tako da prezremo Jezusovo tolažilno navzočnost in si mislimo: “Kaj! Jaz, naj postanem svetnik?” Ali: “Jaz naj bi bil poklican v duhovništvo ali posvečeno življenje?” Ali: “Ali res pričakujete, da se zdaj spopademo še z enim otrokom?” Na srečo je Kristus neomajen. Prihaja, da nam prinese življenje, da nas izvleče iz greha, nas naredi bolj radodarne. Skratka - kliče nas k svetosti. Ali se upiram takemu klicu?

Pogovor s Kristusom: Uradnik in žena, ki je trpela, kažeta hvalevredno vero. Rad bi imel takšno vero, Gospod! Včasih se počutim ohromljenega zaradi svojih težav, tako da težko samozavestno pristopim k tebi. Okrepi mojo vero in upanje! Naj živim in resnično verjamem, da ti kraljuješ nad svetom.

Odločitev: Danes se bom žrtvoval (ali obiskal Najsvetejše ali izvršil dobrodelno dejanje) za poseben namen!