Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Uvodna molitev: Ti si prava dobrota in življenje, Gospod! Ko si blizu, čutim mir in veselje. Zaslužiš si vse moje zaupanje in ljubezen. Hvala ti za dar življenja, za mojo družino in predvsem za mojo vero! Hvaležen sem tudi za to Cerkev, ki si jo ustanovil po apostolih.

Prošnja: Gospod, pomagaj, da bom preprost in neposreden v svoji veri!

Razmišljanja:

1. Preprostost je blaženost: Judje so cestninarje smatrali za izdajalce, saj so se udinjali Rimljanom, “zatiralcem” Božjega izvoljenega ljudstva. Navaden Jud se z njimi sploh ne bi pogovarjal. Toda Jezus pravi Mateju: »Hodi za menoj!« Matej je vstal in mu brezpogojno začel slediti. Kakšna čudovita preprostost! Ni vedel, da ga bo Kristus sprejel med svoje dvanajstere. V določenem smislu bi lahko rekli, da je podpisal prazen ček in ga dal Jezusu. Matej ne preračunava, le sprejme. Nato gre še korak dlje: povabi Jezusa na večerjo v svojo hišo. Jud bi običajno povabil na večerjo samo pravoverne, najbližje prijatelje in sorodnike. To je bil znak intimnosti, prijateljstva in ljubezni. Matej gre čez vse meje in razprostre rdečo preprogo za Kristusa v svojem življenju.
2. Zapleteni izračuni: V nasprotju z Matejevo neposrednostjo vidimo lažno pravičnost farizejev. Jezus večerja z grešnikom, kot je Matej - zanje je to škandal. Čutijo se dolžni, da opomnijo tega rabina o njegovem “sramotnem vedenju”. Problem je v tem, da niso razumeli ničesar o Mesiji. Njihovo gledišče je povsem napačno. Kristusa (in Boga) gledajo ozko razumsko, pa sta vendar edina veljavna pogleda vera in ljubezen. To se pogosto dogaja tudi v naših življenjih, ko začnemo soditi dogodke, okoliščine in druge ljudi brez lastne vere in ljubezni. Še preden se zavedamo, smo morda zavrnili in celo obrekovali našega bližnjega, civilno oblast, duhovnika ali škofa. Ne gledamo nanje z “Božjim pogledom”, ampak zgolj z našimi človeškimi očmi.
3. Nazaj k osnovam: Kristus postavi vse na temelj: “Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. Pojdite in se naučite pomena besed: ‘Usmiljenja hočem, in ne žrtve.’ Nisem prišel klicati pravičnih, ampak grešnike.” Jezus nas ponovno vabi, da dvignemo svoje misli na nadnaravno raven. Zakaj je Bog postal človek? Pogosto to ponavljamo, vsaj vsako nedeljo v veroizpovedi: “Za nas ljudi in za naše zveličanje je prišel iz nebes…” Pomembno je preveriti, v kolikšni meri vidim in sodim vse v svojem življenju skozi prizmo vere. Pravi vernik, pravi apostol, mora oblikovati ta “šesti čut” v vseh svojih vsakodnevnih opravilih. To navado oblikujemo skozi naš odnos do bližnjega, z molitvijo, naš pogost in osebni stik z Bogom. Moramo prositi Boga za dar vere, ki nam daje nov pogled na življenje.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, želim biti preprosta oseba, ki tebe in tvoje zahteve sprejema brez preračunljivosti in zapletanja. Osvobodi me vseh ovir in mi podeli svojo milost, da bom prepričan, zvest in neustrašen apostol tvojega kraljestva, kot je bil sveti Matej!

Sklep: V pogovoru z Bogom bom preučil vsaj tri trenutke ali dogodke svojega dneva. (To lahko storim doma, v avtu, med čakanjem v vrsti, itd.)

Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Uvodna molitev: Ti si prava dobrota in življenje, Gospod! Ko si blizu, čutim mir in veselje. Zaslužiš si vse moje zaupanje in ljubezen. Hvala ti za dar življenja, za mojo družino in predvsem za mojo vero! Hvaležen sem tudi za to Cerkev, ki si jo ustanovil po apostolih.

Prošnja: Gospod, pomagaj, da bom preprost in neposreden v svoji veri!

Razmišljanja:

1. Preprostost je blaženost: Judje so cestninarje smatrali za izdajalce, saj so se udinjali Rimljanom, “zatiralcem” Božjega izvoljenega ljudstva. Navaden Jud se z njimi sploh ne bi pogovarjal. Toda Jezus pravi Mateju: »Hodi za menoj!« Matej je vstal in mu brezpogojno začel slediti. Kakšna čudovita preprostost! Ni vedel, da ga bo Kristus sprejel med svoje dvanajstere. V določenem smislu bi lahko rekli, da je podpisal prazen ček in ga dal Jezusu. Matej ne preračunava, le sprejme. Nato gre še korak dlje: povabi Jezusa na večerjo v svojo hišo. Jud bi običajno povabil na večerjo samo pravoverne, najbližje prijatelje in sorodnike. To je bil znak intimnosti, prijateljstva in ljubezni. Matej gre čez vse meje in razprostre rdečo preprogo za Kristusa v svojem življenju.
2. Zapleteni izračuni: V nasprotju z Matejevo neposrednostjo vidimo lažno pravičnost farizejev. Jezus večerja z grešnikom, kot je Matej - zanje je to škandal. Čutijo se dolžni, da opomnijo tega rabina o njegovem “sramotnem vedenju”. Problem je v tem, da niso razumeli ničesar o Mesiji. Njihovo gledišče je povsem napačno. Kristusa (in Boga) gledajo ozko razumsko, pa sta vendar edina veljavna pogleda vera in ljubezen. To se pogosto dogaja tudi v naših življenjih, ko začnemo soditi dogodke, okoliščine in druge ljudi brez lastne vere in ljubezni. Še preden se zavedamo, smo morda zavrnili in celo obrekovali našega bližnjega, civilno oblast, duhovnika ali škofa. Ne gledamo nanje z “Božjim pogledom”, ampak zgolj z našimi človeškimi očmi.
3. Nazaj k osnovam: Kristus postavi vse na temelj: “Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. Pojdite in se naučite pomena besed: ‘Usmiljenja hočem, in ne žrtve.’ Nisem prišel klicati pravičnih, ampak grešnike.” Jezus nas ponovno vabi, da dvignemo svoje misli na nadnaravno raven. Zakaj je Bog postal človek? Pogosto to ponavljamo, vsaj vsako nedeljo v veroizpovedi: “Za nas ljudi in za naše zveličanje je prišel iz nebes…” Pomembno je preveriti, v kolikšni meri vidim in sodim vse v svojem življenju skozi prizmo vere. Pravi vernik, pravi apostol, mora oblikovati ta “šesti čut” v vseh svojih vsakodnevnih opravilih. To navado oblikujemo skozi naš odnos do bližnjega, z molitvijo, naš pogost in osebni stik z Bogom. Moramo prositi Boga za dar vere, ki nam daje nov pogled na življenje.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, želim biti preprosta oseba, ki tebe in tvoje zahteve sprejema brez preračunljivosti in zapletanja. Osvobodi me vseh ovir in mi podeli svojo milost, da bom prepričan, zvest in neustrašen apostol tvojega kraljestva, kot je bil sveti Matej!

Sklep: V pogovoru z Bogom bom preučil vsaj tri trenutke ali dogodke svojega dneva. (To lahko storim doma, v avtu, med čakanjem v vrsti, itd.)

Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Uvodna molitev: Ti si prava dobrota in življenje, Gospod! Ko si blizu, čutim mir in veselje. Zaslužiš si vse moje zaupanje in ljubezen. Hvala ti za dar življenja, za mojo družino in predvsem za mojo vero! Hvaležen sem tudi za to Cerkev, ki si jo ustanovil po apostolih.

Prošnja: Gospod, pomagaj, da bom preprost in neposreden v svoji veri!

Razmišljanja:

1. Preprostost je blaženost: Judje so cestninarje smatrali za izdajalce, saj so se udinjali Rimljanom, “zatiralcem” Božjega izvoljenega ljudstva. Navaden Jud se z njimi sploh ne bi pogovarjal. Toda Jezus pravi Mateju: »Hodi za menoj!« Matej je vstal in mu brezpogojno začel slediti. Kakšna čudovita preprostost! Ni vedel, da ga bo Kristus sprejel med svoje dvanajstere. V določenem smislu bi lahko rekli, da je podpisal prazen ček in ga dal Jezusu. Matej ne preračunava, le sprejme. Nato gre še korak dlje: povabi Jezusa na večerjo v svojo hišo. Jud bi običajno povabil na večerjo samo pravoverne, najbližje prijatelje in sorodnike. To je bil znak intimnosti, prijateljstva in ljubezni. Matej gre čez vse meje in razprostre rdečo preprogo za Kristusa v svojem življenju.
2. Zapleteni izračuni: V nasprotju z Matejevo neposrednostjo vidimo lažno pravičnost farizejev. Jezus večerja z grešnikom, kot je Matej - zanje je to škandal. Čutijo se dolžni, da opomnijo tega rabina o njegovem “sramotnem vedenju”. Problem je v tem, da niso razumeli ničesar o Mesiji. Njihovo gledišče je povsem napačno. Kristusa (in Boga) gledajo ozko razumsko, pa sta vendar edina veljavna pogleda vera in ljubezen. To se pogosto dogaja tudi v naših življenjih, ko začnemo soditi dogodke, okoliščine in druge ljudi brez lastne vere in ljubezni. Še preden se zavedamo, smo morda zavrnili in celo obrekovali našega bližnjega, civilno oblast, duhovnika ali škofa. Ne gledamo nanje z “Božjim pogledom”, ampak zgolj z našimi človeškimi očmi.
3. Nazaj k osnovam: Kristus postavi vse na temelj: “Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. Pojdite in se naučite pomena besed: ‘Usmiljenja hočem, in ne žrtve.’ Nisem prišel klicati pravičnih, ampak grešnike.” Jezus nas ponovno vabi, da dvignemo svoje misli na nadnaravno raven. Zakaj je Bog postal človek? Pogosto to ponavljamo, vsaj vsako nedeljo v veroizpovedi: “Za nas ljudi in za naše zveličanje je prišel iz nebes…” Pomembno je preveriti, v kolikšni meri vidim in sodim vse v svojem življenju skozi prizmo vere. Pravi vernik, pravi apostol, mora oblikovati ta “šesti čut” v vseh svojih vsakodnevnih opravilih. To navado oblikujemo skozi naš odnos do bližnjega, z molitvijo, naš pogost in osebni stik z Bogom. Moramo prositi Boga za dar vere, ki nam daje nov pogled na življenje.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, želim biti preprosta oseba, ki tebe in tvoje zahteve sprejema brez preračunljivosti in zapletanja. Osvobodi me vseh ovir in mi podeli svojo milost, da bom prepričan, zvest in neustrašen apostol tvojega kraljestva, kot je bil sveti Matej!

Sklep: V pogovoru z Bogom bom preučil vsaj tri trenutke ali dogodke svojega dneva. (To lahko storim doma, v avtu, med čakanjem v vrsti, itd.)

Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Uvodna molitev:: Gospod, prihajam k tebi v tej meditaciji, pripravljen storiti vse, kar od mene zahtevaš. Če bi bil prepuščen samemu sebi, bi pogosto izbral lažjo in priročno pot, vendar vem, da je pot kristjana skozi ozka vrata. V tebi najdem razlog, da zapustim lažjo pot za popolnejše poslanstvo ljubezni. Pripravljen sem izvedeti pomen tvojega ukaza: “Hodi za menoj.”

Prošnja: Gospod, daj mi milost ponižnega in kesajočega srca.

Razmišljanja:

1. “Zakaj vaš učitelj jé z davkarji in grešniki?” Farizeji želijo ohraniti svoj status. V njihovih očeh vera ni iskanje resnice, ampak način za pomiritev vesti pod krinko zakona, ki na njih ne postavlja veliko zahtev. Nočejo se odpovedati “otročji hrani”, ki je stari zakon, in se prehranjevati z “zrezkom” prave svetosti. Enostavno se je vrniti k “otročji hrani” in se spominjati časov, ko Bog ni zahteval toliko, da bi ohranili lažen občutek miru. Toda to ni nikoli dovolj za poštenega Božjega človeka, ki se vsak dan uči soočati z brutalnimi dejstvi, kdo v resnici je pred Bogom - da Bog od njega pričakuje veliko in da mu bo Gospodova milost dala moč, da se bo odzval. Moram poiskati področja rutine, kjer sem upravičil manj, kot Kristus v resnici zahteva.
2. “Nisem prišel klicati pravičnih, temveč grešnike.” Kako Bog izbere, katerim dušam se bo približal s svojo tolažilno navzočnostjo? “Po obilici tvojega usmiljenja, o Bog, naš Odrešenik, si se prikazal grešnikom in davkarjem. Kje drugje bi morala sijati tvoja luč, če ne nad tistimi, ki so sedeli v temi? Slava tebi!” (Irenej, Antologija, 1:1390). Kristus je privlačen tistim, za katere bo njegova milost nekaj pomenila, tistim, v katerih je rodovitna zemlja za odziv na njegovo povabilo k svetosti. Nobeno obilje verskih dosežkov ali duhovnega znanja ne bo pritegnilo njegove pozornosti, toda postavi predenj kesajočo dušo, pripravljeno predati se njegovi milosti, in tam je.
3. “Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.” Ponižna drža nam pomaga, da nikoli ne jemljemo Božjega usmiljenja kot nekaj samoumevnega. Nekega dne je brat Elija našel sv. Frančiška, kako je jokal nad tem, kako velik grešnik je. Presenečen ga je vprašal, kako bi lahko tako mislil. Frančišek je spomnil na vse milosti, ki jih je prejel, in se zavedel, da bi bil vsak drug človek, ki bi jih prejel, veliko večji mož kot on (Crowley, Dan z Gospodom, str. 146). Takšni so svetniki - nikoli niso zadovoljni s seboj, vedno potrebujejo Boga in njegovo usmiljenje. Vse, kar Kristus potrebuje, da me naredi za svetnika, je, da imam srce, pripravljeno na spremembo in osnovano na njegovi milosti ter manj na mojih formulah za uspeh.

Pogovor s Kristusom: Gospod, prosim te, sprejmi me v vsej moji slabosti, da bom lahko bolj samozavestno gradil svojo prihodnjo rast na tvoji milosti in usmiljenju. Naj vstopim v nebesa, kot si je želela sv. Terezija Deteta Jezusa, “z praznimi rokami”. Vsa slava in zmaga sta samo tvoji. Hvala, ker si me izbral iz ljubezni do mene.

Odločitev: Ta teden si bom poiskal čas in prostor za spoved, če je mogoče, da bom častil Božje usmiljenje in s svojim gorečim pričevanjem pokazal, kaj pomeni zame biti izbrani Božji otrok.

Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Uvodna molitev: Gospod, v tej meditaciji pristopam k tebi, pripravljen storiti vse, kar od mene zahtevaš. Če bi bil prepuščen sam sebi, bi pogosto izbral lahko in priročno pot, vendar vem, da pot kristjanov vodi skozi ozka vrata. V tebi najdem razlog, da zapustim lahko pot in se posvetim popolnejši misiji ljubezni. Pripravljen sem se naučiti pomena tvojega ukaza: “Sledi mi.”

Prošnja: Gospod, daj mi milost ponižnega in kesanega srca.

Razmišljanja:

1. “Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?” Farizeji želijo obdržati svoj status. V njihovih očeh vera ni iskanje resnice, temveč način, da pomirijo njihovo vest pod krinko zakona, ki od njih postavlja malo zahtev. Nočejo se ločiti od “hrane za dojenčke”, ki je stari zakon, in prežvečiti “zrezek” prave svetosti. Enostavno se je vrniti k “hrani za dojenčke” in se spomniti časov, ko Bog ni zahteval veliko, da ohranimo lažen občutek miru. Takšen način nikoli ni dovolj za poštenega Božjega moža, ki se vsak dan uči soočati z brutalno resnico o tem, kdo je v resnici pred Bogom - da Bog od njega pričakuje veliko in da ga bo Gospodova milost opolnomočila za izpolnitev. Moram poiskati področja rutine, kjer sem upravičil sebe, da dajem manj, kot kar Jezus v resnici zahteva.
2. “Nisem prišel klicati pravičnih, temveč grešnike.” Kako Bog izbira duše, katerim se bo približal s svojo tolažilno navzočnostjo? “Z obilnostjo tvojega usmiljenja, O Bog, naš Odrešenik, si se pojavil med grešniki in davkarji. Kje drugje bi tvoja luč svetila, če ne na tiste, ki so sedeli v temi? Slava tebi!” (Irenaeus, Antologija, 1:1390). Kristus je privlačen tistim, katerim bo njegova milost pomenila nekaj, tistim, v katerih je rodovitna prst za odziv na njegovo povabilo k svetosti. Nobeno obilje verskih dosežkov ali duhovnega znanja ne bo pritegnilo njegove pozornosti, ampak postavite pred njim skesano dušo, pripravljeno sebe predati njegovi milosti, in tam je.
3. “Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni” Ponižna drža nam pomaga, da nikoli ne jemljemo Božjega usmiljenja kot nekaj samoumevnega. Nekega dne je brat Elias našel sv. Frančiška, ki je jokal zaradi tega, kako velik grešnik je. Brat Elias je prsenečeno vprašal, kako si lahko misli kaj takšnega. Frančišek se je spomnil vseh milosti, ki jih je prejel, in razmišljal, da bi bil vsak drugi mož, ki bi jih prejel, veliko večji mož kot on (Crowley, Dan z Gospodom, str. 146). Takšni so svetniki - nikoli niso zadovoljni s seboj, vedno potrebujejo Boga in njegovo usmiljenje. Vse, kar Kristus potrebuje, da me naredi za svetnika, je, da imam srce, pripravljeno na spremembo in da se bolj opiram na njegovo milost kot na svoje uspešne formule.

Pogovor z Jezusom: Gospod, prosim te, sprejmi me z vsemi moji slabostmi, da bom lahko bolj samozavestno gradil svojo prihodnjo rast na tvoji milosti in usmiljenju. Naj vstopim v nebesa, kot je želela sv. Terezija Deteta Jezusa, “s praznimi rokami”. Vsa slava in zmaga sta samo tvoji. Hvala ti, ker si me izbral iz ljubezni do mene.

Odločitev: Ta teden bom če je mogoče določil čas in kraj za spoved, da bom častil Božje usmiljenje in s svojo gorečnostjo pokazal, kaj pomeni zame biti izbran od Boga.