Tisti čas je prišel Jezus iz Galilêje k Jórdanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hôtel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstíti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovóril in mu rekel: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpólniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pústil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«

Uvodna molitev: Gospod, hvaležen sem za ta trenutek s teboj! Verujem vate, vem, da si tu in da želiš danes govoriti z menoj. Rad bi odprl svoje srce, da bi slišal tvojo besedo in jo udejanjal iz ljubezni do tebe.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi rasti v ponižnosti!

Razmišljanja:

1. Jezus se postavi zraven grešnikov: Janez Krstnik je oznanjal krst odrešenja in veliko število ljudi je prihajalo k njemu, da bi se pokesali za svoje grehe. Želeli so spremeniti smer svojega življenja in se ponovno spraviti z Bogom. Jezus je prišel skupaj z množico. Čeprav je bil brez greha, se je uvrstil med druge in se proti Jordanu odpravil, kot da je tudi on grešnik. Da bi zares cenili to njegovo dejanje, se moramo spomniti, kako močno smo prizadeti, ko nas po krivici obtožijo za nekaj, česar nismo storili. Veliko lahko izgubimo, če so naše resnične napake izpostavljene drugim. A tu, čeprav je daleč stran od najmanjšega madeža greha, Jezus mirno in ponižno sprejme oznako grešnika; tako kot ostali. To naredi zaradi nas. Ali se obremenjujem s tem, kako me drugi vidijo in to negativno vpliva na moja dobra dela?
2. Ponižnost, ki se pokloni Očetovi volji: Janez Krstnik ni želel krstiti Jezusa, ker je vedel, da ni takšen, kot so ostali. A vendar Jezus pojasni, da je to del Očetovega načrta in ta načrt je gonilna sila v njegovem življenju. Ponos ni omajal Jezusovo poslušnost. Nasprotno, Očetova volja je hranila in negovala njegovo življenje. »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo« ((Jn 4, 34). S čim pa se moje srce »hrani?« Če se ne hrani z Očetovo voljo, me samozadostnost na pretanjen način spreminja v moj najvišji cilj?
3. Očetov blagoslov: Nebesa se odzovejo na Kristusovo poslušnost. Ta trenutek napove končno odrešenje človeštva, doseženo prek Kristusovega žrtvovanja na Kalvariji. V središču žrtvovanja je poslušnost in poslušnosti ni brez ponižnosti. Jezus se je ponižal pred Janezom Krstnikom in Oče je bil zadovoljen. Pohvali ga naglas: «Ta je moj ljubljeni Sin.« Poslušati ga, pomeni slediti njegovemu vzoru.

Pogovor s Kristusom: Gospod, hvala ti za tvoj dar! Nauči me ponižnosti! Težko postavljam druge predse, težko zasedam drugo mesto in pustim, da drugi uživajo v slavi in hvali, ki si ju tudi sam želim. Pomagaj mi, da bom ponižen in se pokesal vseh svojih grehov! Za izpolnjevanje tvoje volje potrebujem tvojo pomoč. Utrdi me in me vodi pri služenju tebi!

Sklep: Na skriven način bom izkazal ljubezen do bližnjega.

Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

Uvodna molitev: Vsemogočni in večni Bog, ti si visoko nad nami, a vendar tako blizu! Vem, da me ljubiš neskončno. Počivam v tvoji ljubezni; v tebi najdem svojo moč in upanje. Hvala, ker me ljubiš kljub moji grešnosti in popolni nevrednosti! V zameno ti podarjam sebe, z željo, da boš vedno na prvem mestu v mojem življenju.

Prošnja: Jezus, krotak in ponižen, naredi moje srce bolj podobno tvojemu!

Razmišljanja:

1. Prihaja močnejši od mene: Janez pozna svoje poslanstvo. Pravilno samospoznanje je bistven korak na poti k svetosti. Janez privablja množice v Izraelu. Mnogi ljudje bi bili počaščeni ali celo opiti od te slave. Vendar Janez ne stremi k moči in ne skuša biti nekdo, kar ni. Pripravlja srca ljudi za Mesijo. Zli duh nas bo neprestano skušal preusmeriti k naši samopomembnosti, da bi nas odvrnil od Boga in njegovega načrta za nas. Janez nam daje svetel zgled zmagoslavja ponižnega samospoznanja nad hudičevimi zvijačami. Ko smo popolnoma usmerjeni k Bogu, se v nas porodi želja, da iz svojega življenja odstranimo vsako laž, nečimrnost in napihnjeno mnenje o sebi. Začnemo živeti v resnici in vsem darovom, ki nam jih je Bog dal, pripisujemo pravo vrednost. Uporabljamo jih za služenje njegovemu kraljestvu, ne da bi karkoli zahtevali zase, saj je vse njegovo.
2. Nisem vreden, da bi mu razvezal jermene na sandalih: Brez ponižnosti ni svetosti. Preprosto povedano, ponižnost pomeni živeti v resnici. Ta ponižnost se rodi iz pravilnega razumevanja našega odnosa z Bogom. To ni pomanjkanje spoštovanja do sebe — Jezus je bil ponižen, a s popolno samozavestjo in močjo! Ponižnost je zavedanje, da tudi naši največji talenti izhajajo od Boga in so namenjeni njemu. Kljub temu se bo tudi Janezova ponižnost zmanjšala v primerjavi s ponižnostjo, ki nam jo Jezus kaže v svojem življenju. “Tisti, ki služi, se ne šteje za višjega od tistega, ki mu služi, ne glede na to, kako bedna je njegova situacija v tistem trenutku. Kristus je vzel najnižji položaj na svetu — križ — in s to radikalno ponižnostjo nas je odkupil in nam nenehno prihaja na pomoč” (papež Benedikt XVI., Bog je ljubezen, 35). Spet vidimo, da Jezus od nas zahteva le tisto, kar je bil sam pripravljen sprejeti. On je vir moči, ki jo potrebujem, da to ponižnost uresničujem v vsakdanjem življenju.
3. Tudi Jezus je bil krščen: S krstom se Jezus povezuje z grešnim človeštvom. Skozi učlovečenje je prevzel podobo človeka in se podaja na pot, kjer bo nase prevzel naše grehe, da bi nas odrešil. Če je bilo za Jude pohujšljivo, da je Bog postal človek, je bil še toliko bolj njegov krst, saj je to pomenilo očiten znak kesanja za grehe? Božja ljubezen do nas je tako velika, da niti to dejanje zanj ni preveč. To je eden od mnogih korakov, po katerih ga bo njegova ljubezen do nas privedla celo do sramote križa. Ali sem resnično premišljeval, kako pomemben sem Jezusu?

Pogovor s Kristusom: Blagoslovljeni Gospod, šel si do skrajnosti križa, da bi dokazal svojo ljubezen do mene. Nosil si mojo nečimernost in s svojo ljubeznijo in ponižnostjo dokazal, da si močnejši od mojega največjega greha. Daj mi moč in pogum, da bom tudi sam daroval sebe in ponižno služil vsem bližnjim! Osvobodi me spon nečimernosti in napuha!

Sklep: Danes bom bral in premišljeval Katekizem katoliške cerkve, odstavke 1262-1270.