Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: »O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali in stiskali od vseh strani; in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«

Uvodna molitev: Gospod Jezus, velikokrat v svojem življenju sem prezrl tvojo ljubezen. Vem, da si vedno pri meni, tudi če se ne zavedam tvoje ljubezni. Ta čas molitve je priložnost, da ti pokažem svojo ljubezen in resnično želim, da ti povrnem vse, saj mi ti pogosto prinašaš tolažbo.

Prošnja: Nebeški Oče, pomagaj mi, da bom trdno stal sredi življenjskih preizkušenj!

Razmišljanja:

1. »Jaz in moja hiša bomo služili Gospodu« (Joz 24,15): Lepota tega življenja je v tem, da nam ponuja toliko možnosti. Vsi smo prejeli milost svobodne volje in lahko se odločimo za mnoge stvari. Lahko izberemo, kje bi radi delali, kam bi radi šli na počitnice, kdo so naši prijatelji in kaj bomo počeli v tem trenutku. Najpomembnejša odločitev v življenju pa je, ali bomo ljubili in služili Bogu ali ga spregledali. Gospodov največji dar pa je svobodna volja, s katero usmerjamo svoje življenje. Resnično lepa duša je tista, ki se odloči preživeti svoje življenje v služenju Bogu! Jasna odločitev za Boga in njegove poti daje smer človekovemu življenju in prinaša jasnost v trenutkih teme in preizkušenj.
2. Najboljši čas za pripravo pred nevihto je sedaj: Najslabši čas za čiščenje žlebov je sredi nevihte. In streha bi veliko bolje varovala, če bi bila popravljena pred dežjem. Načrt pripravljenosti je za nas ljudi tako težak. Kristus je svojim učencem rekel: »Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo« (Mt 26,41). Rekel je: »Bodite pripravljeni. Nikoli ne veste, kdaj pridejo težki časi ali skušnjave.«
3. Braniti trdnjavo: Duhovno življenje je zelo podobno gradu. Grad ima svoje močne in manj močne točke. Ima jarek, visoke kamnite stene in stolpe, a tudi vrata, ki so narejena le iz lesa. Vsak od nas ima eno ali dve lastnosti, ki jih lahko primerjamo s temi lesenimi vrati. Vsi imamo svoje slabosti, vendar - ali jih poznamo? Eden od ključev proti grehu je samospoznanje. Le tako se lahko izognemo razmeram, ki nas ogrožajo. Svoje močne točke lahko uporabimo za boj proti sovražniku in okrepimo tista področja, ki so najšibkejša. Na koncu je naše najmočnejše orožje za odpornost in za boj naša predanost Gospodu—naša molitev in zvestoba njegovi volji!

Pogovor s Kristusom: Jezus, nočem graditi svojega življenja samo na občutkih in na tem, kar mi je všeč. Želim živeti zate, tvegati zate!

Sklep: Ta teden bom začel redno vsak dan moliti rožni venec¹.

Tisti čas je Gospod govoril: Kdo izmed vas, ki ima hlapca pri oranju ali na paši, mu bo rekel, ko se vrne s polja: ›Pridi brž in sedi k mizi‹? Ali mu ne bo marveč rekel: ›Pripravi mi večerjo; prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potlej boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: ›Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.‹«

Uvodna molitev: Jezus, verujem vate, si moj Gospod in moj Stvarnik! Dal si mi vse in ničesar mi ne dolguješ. Vse si mi odpustil, čeprav sem ti dolžan več, kot bi kdajkoli lahko odplačal. Zaupam v tvoje odpuščanje in ljubezen, Gospod!

Prošnja: Jezus, pomagaj, da ti bom vedno hvaležen!

Razmišljanja:

1. Ponosni odnosi: Kako pogosto smo užaljeni zaradi ravnanja drugih, zaradi pomanjkanja hvaležnosti, spoštovanja ali cenjenja? Ne glede na to, kako upravičena so naša pričakovanja, naše pritožbe izvirajo iz ponosa. Zaradi svoje lastne ranjenosti ne morem pomagati, da se ne bi videl večjega, kot sem, in pričakoval več spoštovanja od vseh, tudi od Boga. Vendar sem pred Bogom le ubogo, majhno in odvisno bitje. Od njega prejemam vse, kar sem in kar potrebujem. Kako lahko karkoli zahtevam? Še huje - kako se lahko pritožujem, ko priznam, da sem nehvaležen grešnik, ki je zanemaril pravice in ljubezen svojega Stvarnika?
2. Temeljni odnos: Naša kultura je postala kultura »upravičenosti«. Vidimo se kot imetnike pravic—»pravičnih« pričakovanj— in mislimo, da smo do marsičesa upravičeni. Tako vidimo otroke, ki zahtevajo, kar želijo, zakonca, ki pričakujeta, da bodo njune želje spoštovane in prepričanje, da nam mora vlada zagotoviti vse. Tudi Boga vključujemo v to: kot da bi moral tudi on izpolnjevati naše razvajene zahteve. Pozabljamo, da smo vse prejeli od Boga in mu vse dolgujemo. Jezusova podoba služabnika in gospodarja ni le prispodoba. Čeprav nas njegovo brezplačno in velikodušno darilo odrešenja povzdiguje na raven otrok in prijateljev, nam ničesar ne dolguje. Naš temeljni odnos z Bogom mora biti odnos hvaležnega bitja do ljubečega Stvarnika. Tukaj moramo začeti.
3. Ponižni odnosi: Jezus noče, da se obnašamo kot »neuporabni služabniki«, ampak nas želi osvoboditi ponosa, ki zasužnjuje. Kreposti služenja, hvaležnosti, časti in pokorščine morda danes niso priljubljene, a vedno odražajo srce Božjega otroka. Jezus je sprejel vse te vrline in ponižne odnose, ki jih zahtevajo. Moja prva dolžnost v življenju je, da služim Bogu in ga ubogam. Dolžan sem hvaležnost, ki ne more biti nikoli izčrpana, saj mi daje toliko darov: življenje, vero, družino itd… in me vodi do ljubezni, ki se daje sama, ne da bi zahteval svoje pravice pred Bogom in drugimi.

Pogovor s Kristusom: Dragi Gospod Jezus, pomagaj mi sprejeti sebe s ponižno preprostostjo! Odpri moj um in srce za številne neskončne izraze tvoje velikodušne ljubezni! Nauči me hvaležnosti, ki ne misli več nase, ampak nate!

Sklep: Molil bom za milost, da bi Bogu izkazoval hvaležnost v svojih vsakdanjih dejavnostih, ki naj bodo bolj pogosta.

Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Svetilke, ki jo prižge, nihče ne pokriva s posodo. Tudi je ne postavlja pod posteljo, temveč na svetilnik, da tisti, ki prihajajo noter, svetlobo vidijo. Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo. Glejte torej, kako poslušate! Kdor ima, se mu bo namreč dalo, in kdor nima, se mu bo še to vzelo, kar misli, da ima.«

Uvodna molitev: Gospod, ti prebivaš v svetlobi, resnici in ljubezni. Nič nima smisla brez tvoje ljubezni. Brez tebe postanejo ljudje, stvari in dogodki dolgočasni. Verjamem, da si moje zatočišče in vir moje sreče zdaj in za vedno. Prepričan sem, da se bodo tvoje obljube prej ali slej izpolnile; zato imam rajši en dan na tvojih bivališčih kot tisoč drugje.

Prošnja: Gospod, razsvetli moj um in srce, da sledim tvoji poti, ki vodi do večnosti!

Razmišljanja:

1. Nosilci bakel: Če ponoči nosimo svetilko, smo v prednosti. To vedenje je našemu Gospodu pomagalo nagovoriti poslušalce. Ponoči svetilka osvetljuje pot, tako da lahko vsi, ki ji sledijo, hodijo samozavestno in brez spotikanja po temni poti. Ne zapravljajo časa z negotovimi in obotavljajočimi koraki; celotna skupina hodi naproti cilju in ga hitro doseže. Če skupina svetilki sledi, so vsi razbremenjeni, vključno z nosilcem luči. To je vrednost moje vere v tej posvetni družbi. Ali sem hvaležen za dar vere, ki sem ga prejel od Boga? Ali se bojim, da bi njena svetloba zasijala?
2. Modrost v svoji najboljši obliki: Jezus potrjuje: “Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo.” Ko me drugi ne pohvalijo, sem lahko žalosten ali se počutim zapostavljenega. Takrat potrebujem veliko svetlobe, da se rešim iz te črne jame. Je videti, da moja dobra dela ostajajo neopazna? Gospod jih bo sam razkril na sodni dan. Bolj ko so sedaj skrita pred drugimi, več zaslug bom imel pred Bogom. Vse skrivnosti bodo razkrite v prihodnosti. Ni moja dolžnost, da jih pokažem zdaj, ampak da jih ohranim skrite; naj bom le nosilec luči na poti do mesta večne nagrade!
3. Nagrajeni uspeh: “Kdor ima, temu se bo dalo, kdor pa nima, temu se bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.” Tukaj Jezus poseže globlje v tisto, o čemer smo že razmišljali. “Kdor ima” se očitno nanaša na nosilca luči, ki je uspešno vodil svojo skupino prijateljev. Zaupana mu bo večja odgovornost ali pa bo preprosto spoštovan od drugih. “…in tistemu, ki nima”: Nosilec luči, ki ne more ohraniti svojega plamena živega, bo izrinjen. Odvzet mu bo. Ali vztrajno živim žar vere, ali pa oklevam pri pričevanju njegove ljubezni?

Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj, da bom moder nosilec luči! Ne dovoli, da bi me lenoba in domišljavost odvrnili od osnovnega poslanstva - da imam svojo svetilko vedno napolnjeno z oljem! Gospod, podari mi močno vero!

Sklep: V današnjih pogovorih bom pričeval za luč s tem, da se bom izogibal obrekovanju in temo pogovorov preusmeril na stvari, ki bi lahko navdihnile druge, da hvalijo Boga.

Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: »O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali in stiskali od vseh strani; in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«

Uvodna molitev: Gospod Jezus, velikokrat v svojem življenju sem prezrl tvojo ljubezen. Vem, da si vedno pri meni, tudi če se ne zavedam tvoje ljubezni. Ta čas molitve je priložnost, da ti pokažem svojo ljubezen in resnično želim, da ti povrnem vse, saj mi ti pogosto prinašaš tolažbo.

Prošnja: Nebeški Oče, pomagaj mi, da bom trdno stal sredi življenjskih preizkušenj!

Razmišljanja:

1. »Jaz in moja hiša bomo služili Gospodu« (Joz 24,15): Lepota tega življenja je v tem, da nam ponuja toliko možnosti. Vsi smo prejeli milost svobodne volje in lahko se odločimo za mnoge stvari. Lahko izberemo, kje bi radi delali, kam bi radi šli na počitnice, kdo so naši prijatelji in kaj bomo počeli v tem trenutku. Najpomembnejša odločitev v življenju pa je, ali bomo ljubili in služili Bogu ali ga spregledali. Gospodov največji dar pa je svobodna volja, s katero usmerjamo svoje življenje. Resnično lepa duša je tista, ki se odloči preživeti svoje življenje v služenju Bogu! Jasna odločitev za Boga in njegove poti daje smer človekovemu življenju in prinaša jasnost v trenutkih teme in preizkušenj.
2. Najboljši čas za pripravo pred nevihto je sedaj: Najslabši čas za čiščenje žlebov je sredi nevihte. In streha bi veliko bolje varovala, če bi bila popravljena pred dežjem. Načrt pripravljenosti je za nas ljudi tako težak. Kristus je svojim učencem rekel: »Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo« (Mt 26,41). Rekel je: »Bodite pripravljeni. Nikoli ne veste, kdaj pridejo težki časi ali skušnjave.«
3. Braniti trdnjavo: Duhovno življenje je zelo podobno gradu. Grad ima svoje močne in manj močne točke. Ima jarek, visoke kamnite stene in stolpe, a tudi vrata, ki so narejena le iz lesa. Vsak od nas ima eno ali dve lastnosti, ki jih lahko primerjamo s temi lesenimi vrati. Vsi imamo svoje slabosti, vendar - ali jih poznamo? Eden od ključev proti grehu je samospoznanje. Le tako se lahko izognemo razmeram, ki nas ogrožajo. Svoje močne točke lahko uporabimo za boj proti sovražniku in okrepimo tista področja, ki so najšibkejša. Na koncu je naše najmočnejše orožje za odpornost in za boj naša predanost Gospodu—naša molitev in zvestoba njegovi volji!

Pogovor s Kristusom: Jezus, nočem graditi svojega življenja samo na občutkih in na tem, kar mi je všeč. Želim živeti zate, tvegati zate!

Sklep: Ta teden bom začel redno vsak dan moliti rožni venec¹.

Tisti čas je Gospod govoril: Kdo izmed vas, ki ima hlapca pri oranju ali na paši, mu bo rekel, ko se vrne s polja: ›Pridi brž in sedi k mizi‹? Ali mu ne bo marveč rekel: ›Pripravi mi večerjo; prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potlej boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: ›Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.‹«

Uvodna molitev: Jezus, verujem vate, si moj Gospod in moj Stvarnik! Dal si mi vse in ničesar mi ne dolguješ. Vse si mi odpustil, čeprav sem ti dolžan več, kot bi kdajkoli lahko odplačal. Zaupam v tvoje odpuščanje in ljubezen, Gospod!

Prošnja: Jezus, pomagaj, da ti bom vedno hvaležen!

Razmišljanja:

1. Ponosni odnosi: Kako pogosto smo užaljeni zaradi ravnanja drugih, zaradi pomanjkanja hvaležnosti, spoštovanja ali cenjenja? Ne glede na to, kako upravičena so naša pričakovanja, naše pritožbe izvirajo iz ponosa. Zaradi svoje lastne ranjenosti ne morem pomagati, da se ne bi videl večjega, kot sem, in pričakoval več spoštovanja od vseh, tudi od Boga. Vendar sem pred Bogom le ubogo, majhno in odvisno bitje. Od njega prejemam vse, kar sem in kar potrebujem. Kako lahko karkoli zahtevam? Še huje - kako se lahko pritožujem, ko priznam, da sem nehvaležen grešnik, ki je zanemaril pravice in ljubezen svojega Stvarnika?
2. Temeljni odnos: Naša kultura je postala kultura »upravičenosti«. Vidimo se kot imetnike pravic—»pravičnih« pričakovanj— in mislimo, da smo do marsičesa upravičeni. Tako vidimo otroke, ki zahtevajo, kar želijo, zakonca, ki pričakujeta, da bodo njune želje spoštovane in prepričanje, da nam mora vlada zagotoviti vse. Tudi Boga vključujemo v to: kot da bi moral tudi on izpolnjevati naše razvajene zahteve. Pozabljamo, da smo vse prejeli od Boga in mu vse dolgujemo. Jezusova podoba služabnika in gospodarja ni le prispodoba. Čeprav nas njegovo brezplačno in velikodušno darilo odrešenja povzdiguje na raven otrok in prijateljev, nam ničesar ne dolguje. Naš temeljni odnos z Bogom mora biti odnos hvaležnega bitja do ljubečega Stvarnika. Tukaj moramo začeti.
3. Ponižni odnosi: Jezus noče, da se obnašamo kot »neuporabni služabniki«, ampak nas želi osvoboditi ponosa, ki zasužnjuje. Kreposti služenja, hvaležnosti, časti in pokorščine morda danes niso priljubljene, a vedno odražajo srce Božjega otroka. Jezus je sprejel vse te vrline in ponižne odnose, ki jih zahtevajo. Moja prva dolžnost v življenju je, da služim Bogu in ga ubogam. Dolžan sem hvaležnost, ki ne more biti nikoli izčrpana, saj mi daje toliko darov: življenje, vero, družino itd… in me vodi do ljubezni, ki se daje sama, ne da bi zahteval svoje pravice pred Bogom in drugimi.

Pogovor s Kristusom: Dragi Gospod Jezus, pomagaj mi sprejeti sebe s ponižno preprostostjo! Odpri moj um in srce za številne neskončne izraze tvoje velikodušne ljubezni! Nauči me hvaležnosti, ki ne misli več nase, ampak nate!

Sklep: Molil bom za milost, da bi Bogu izkazoval hvaležnost v svojih vsakdanjih dejavnostih, ki naj bodo bolj pogosta.

Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Svetilke, ki jo prižge, nihče ne pokriva s posodo. Tudi je ne postavlja pod posteljo, temveč na svetilnik, da tisti, ki prihajajo noter, svetlobo vidijo. Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo. Glejte torej, kako poslušate! Kdor ima, se mu bo namreč dalo, in kdor nima, se mu bo še to vzelo, kar misli, da ima.«

Uvodna molitev: Gospod, ti prebivaš v svetlobi, resnici in ljubezni. Nič nima smisla brez tvoje ljubezni. Brez tebe postanejo ljudje, stvari in dogodki dolgočasni. Verjamem, da si moje zatočišče in vir moje sreče zdaj in za vedno. Prepričan sem, da se bodo tvoje obljube prej ali slej izpolnile; zato imam rajši en dan na tvojih bivališčih kot tisoč drugje.

Prošnja: Gospod, razsvetli moj um in srce, da sledim tvoji poti, ki vodi do večnosti!

Razmišljanja:

1. Nosilci bakel: Če ponoči nosimo svetilko, smo v prednosti. To vedenje je našemu Gospodu pomagalo nagovoriti poslušalce. Ponoči svetilka osvetljuje pot, tako da lahko vsi, ki ji sledijo, hodijo samozavestno in brez spotikanja po temni poti. Ne zapravljajo časa z negotovimi in obotavljajočimi koraki; celotna skupina hodi naproti cilju in ga hitro doseže. Če skupina svetilki sledi, so vsi razbremenjeni, vključno z nosilcem luči. To je vrednost moje vere v tej posvetni družbi. Ali sem hvaležen za dar vere, ki sem ga prejel od Boga? Ali se bojim, da bi njena svetloba zasijala?
2. Modrost v svoji najboljši obliki: Jezus potrjuje: “Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo.” Ko me drugi ne pohvalijo, sem lahko žalosten ali se počutim zapostavljenega. Takrat potrebujem veliko svetlobe, da se rešim iz te črne jame. Je videti, da moja dobra dela ostajajo neopazna? Gospod jih bo sam razkril na sodni dan. Bolj ko so sedaj skrita pred drugimi, več zaslug bom imel pred Bogom. Vse skrivnosti bodo razkrite v prihodnosti. Ni moja dolžnost, da jih pokažem zdaj, ampak da jih ohranim skrite; naj bom le nosilec luči na poti do mesta večne nagrade!
3. Nagrajeni uspeh: “Kdor ima, temu se bo dalo, kdor pa nima, temu se bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.” Tukaj Jezus poseže globlje v tisto, o čemer smo že razmišljali. “Kdor ima” se očitno nanaša na nosilca luči, ki je uspešno vodil svojo skupino prijateljev. Zaupana mu bo večja odgovornost ali pa bo preprosto spoštovan od drugih. “…in tistemu, ki nima”: Nosilec luči, ki ne more ohraniti svojega plamena živega, bo izrinjen. Odvzet mu bo. Ali vztrajno živim žar vere, ali pa oklevam pri pričevanju njegove ljubezni?

Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj, da bom moder nosilec luči! Ne dovoli, da bi me lenoba in domišljavost odvrnili od osnovnega poslanstva - da imam svojo svetilko vedno napolnjeno z oljem! Gospod, podari mi močno vero!

Sklep: V današnjih pogovorih bom pričeval za luč s tem, da se bom izogibal obrekovanju in temo pogovorov preusmeril na stvari, ki bi lahko navdihnile druge, da hvalijo Boga.