Tedaj so Jezusa ogovorili nekateri izmed pismoukov in farizejev in so rekli: »Učenik, radi bi videli znamenje od tebe.« Odvrnil jim je: »Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje: a ne bo se mu dalo drugo znamenje kakor znamenje preroka Jona. Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; spokorili so se namreč na Jonovo pridigo, in glejte, več ko Jona je tukaj! Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila; prišla je namreč s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več ko Salomon je tukaj!«

Uvodna molitev: Gospod, moja molitev bo uspešna le, če bom v tvoji prisotnosti ponižen. Zato zdaj pristopam predte s krotkim in ponižnim srcem. Nenehno potrebujem tebe in tvoje usmiljenje. Razmišljanje o tem mi pomaga rasti v ponižnosti. Zaupam vate in v tvoje usmiljenje. Hvala ti za nepojmljiv dar tvoje ljubezni!

Prošnja: Gospod, daj, da bi ljubil, tako kot ti – z darovanjsko velikodušnostjo!

Razmišljanja

1. Prepreka, ki jo predstavlja napuh: »Učitelj, od tebe bi radi videli znamenje.« Odnos pismoukov in farizejev z Jezusom je enosmeren. Zahtevajo, da naredi znamenje, da bi bil vreden njihovega spoštovanja, a so vnaprej zaprli svoja srca za kakršnokoli odprtost do njega. Napuh in sebičnost zahtevata od drugih nemogoče stvari in te želje ne bodo potešene, dokler to ni doseženo. Kot vidimo, napuh in sebičnost nikoli nista potešena. To je razlog za razdor, zamero in grenkobo v odnosih. Namesto, da postavljamo zahteve Kristusu, jih moramo postavljati sami sebi. Rasti moramo v ponižnosti, nesebičnosti in prvinski ljubezni, posnemajoč Kristusa.
2. Ljubiti ali ne ljubiti: Papež Benedikt XVI. Nas v svoji encikliki Deus Caritas Est uči o darovanjski ljubezni. V komentarju Visoke pesmi zapiše: »Pesmi v tej knjigi so izvirno ljubezenske, morda namenjene judovskemu poročnemu slavju in z namenom poveličevanja zakonske ljubezni. V tem kontekstu je zelo koristno poudariti, da se v Visoki pesmi za ‘’ljubezen’’ uporabljata dve različni hebrejski besedi. Najprej je tu beseda dodim, množinska oblika za ljubezen, ki je še vedno nesigurna, neodločno in v iskanju. Nato jo nadomesti beseda ahabà. V nasprotju z neodločno ljubeznijo, ki je v iskanju, ta beseda izraža izkušnjo ljubezni, ki vključuje resnično odkritje drugega, presega sebični karakter, ki je pred tem prevladoval. Ljubezen zdaj postane skrb in nega drugega. Ne išče več svojega, ne gre več za potapljanje v opojnost sreče; namesto tega si prizadeva za dobro drugega, prične se odrekati, pripravljena in voljna se je žrtvovati.«
3. Ninive in ljubezen: Jezus nam pove, da bodo na sodni dan vstali Ninivljani skupaj z njegovimi sodobniki, in jih obsodili. Jonovi sodobniki so se namreč zaradi njegovega pridiganja spreobrnili. Prava darovanjska ljubezen se začne s kesanjem. Ko se pokesam, priznam Božjo osebo, ki je vredna vse moje ljubezni. Obžalujem, da sem tako malo ljubil ali da sem prizadel njega, ki je sama ljubezen. S tako iskrenim obžalovanjem se moja volja ljubeznivo nagiba k drugemu. To je oblika darovanjske ljubezni, ki jo lahko vsak doseže v kateremkoli trenutku življenja.

Pogovor s Kristusom: Ljubim te, Gospod! V sebi želim utrditi to darovanjsko ljubezen. Trenutno je moja ljubezen šibka in kratkotrajna. Vedno lahko iskreno obžalujem, ker sem te užalil. Gospod, podari mi milost, da se bom čez dan lahko iskreno pokesal!

Sklep: Danes se bom trudil v kesanju, da lahko rastem v učinkoviti ljubezni.

Tedaj so Jezusa ogovorili nekateri izmed pismoukov in farizejev in so rekli: »Učenik, radi bi videli znamenje od tebe.« Odvrnil jim je: »Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje: a ne bo se mu dalo drugo znamenje kakor znamenje preroka Jona. Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; spokorili so se namreč na Jonovo pridigo, in glejte, več ko Jona je tukaj! Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila; prišla je namreč s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več ko Salomon je tukaj!«

Uvodna molitev: Gospod, moja molitev bo uspešna le, če bom v tvoji prisotnosti ponižen. Zato zdaj pristopam predte s krotkim in ponižnim srcem. Nenehno potrebujem tebe in tvoje usmiljenje. Razmišljanje o tem mi pomaga rasti v ponižnosti. Zaupam vate in v tvoje usmiljenje. Hvala ti za nepojmljiv dar tvoje ljubezni!

Prošnja: Gospod, daj, da bi ljubil, tako kot ti – z darovanjsko velikodušnostjo!

Razmišljanja

1. Prepreka, ki jo predstavlja napuh: »Učitelj, od tebe bi radi videli znamenje.« Odnos pismoukov in farizejev z Jezusom je enosmeren. Zahtevajo, da naredi znamenje, da bi bil vreden njihovega spoštovanja, a so vnaprej zaprli svoja srca za kakršnokoli odprtost do njega. Napuh in sebičnost zahtevata od drugih nemogoče stvari in te želje ne bodo potešene, dokler to ni doseženo. Kot vidimo, napuh in sebičnost nikoli nista potešena. To je razlog za razdor, zamero in grenkobo v odnosih. Namesto, da postavljamo zahteve Kristusu, jih moramo postavljati sami sebi. Rasti moramo v ponižnosti, nesebičnosti in prvinski ljubezni, posnemajoč Kristusa.
2. Ljubiti ali ne ljubiti: Papež Benedikt XVI. Nas v svoji encikliki Deus Caritas Est uči o darovanjski ljubezni. V komentarju Visoke pesmi zapiše: »Pesmi v tej knjigi so izvirno ljubezenske, morda namenjene judovskemu poročnemu slavju in z namenom poveličevanja zakonske ljubezni. V tem kontekstu je zelo koristno poudariti, da se v Visoki pesmi za ‘’ljubezen’’ uporabljata dve različni hebrejski besedi. Najprej je tu beseda dodim, množinska oblika za ljubezen, ki je še vedno nesigurna, neodločno in v iskanju. Nato jo nadomesti beseda ahabà. V nasprotju z neodločno ljubeznijo, ki je v iskanju, ta beseda izraža izkušnjo ljubezni, ki vključuje resnično odkritje drugega, presega sebični karakter, ki je pred tem prevladoval. Ljubezen zdaj postane skrb in nega drugega. Ne išče več svojega, ne gre več za potapljanje v opojnost sreče; namesto tega si prizadeva za dobro drugega, prične se odrekati, pripravljena in voljna se je žrtvovati.«
3. Ninive in ljubezen: Jezus nam pove, da bodo na sodni dan vstali Ninivljani skupaj z njegovimi sodobniki, in jih obsodili. Jonovi sodobniki so se namreč zaradi njegovega pridiganja spreobrnili. Prava darovanjska ljubezen se začne s kesanjem. Ko se pokesam, priznam Božjo osebo, ki je vredna vse moje ljubezni. Obžalujem, da sem tako malo ljubil ali da sem prizadel njega, ki je sama ljubezen. S tako iskrenim obžalovanjem se moja volja ljubeznivo nagiba k drugemu. To je oblika darovanjske ljubezni, ki jo lahko vsak doseže v kateremkoli trenutku življenja.

Pogovor s Kristusom: Ljubim te, Gospod! V sebi želim utrditi to darovanjsko ljubezen. Trenutno je moja ljubezen šibka in kratkotrajna. Vedno lahko iskreno obžalujem, ker sem te užalil. Gospod, podari mi milost, da se bom čez dan lahko iskreno pokesal!

Sklep: Danes se bom trudil v kesanju, da lahko rastem v učinkoviti ljubezni.