Tisti čas je rekel Jezus množicam: »Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, temveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«

Uvodna molitev: Gospod Jezus, vabiš me, da odkrivam sebe kot ljubljeni, zaščiteni in od Očeta poklicani za večno življenje. Pomagaj mi živeti v skladu s tem klicem!

Razmišljanja:

1. Dano od Očeta: Danes molimo za tiste, ki so še vedno v pričakovanju večne slave in popolne edinosti s Sveto Trojico. V tem evangeljskem odlomku Jezus z množico deli Očetovo končno željo za vsakega izmed nas. Jezus te besede (iz)govori v sinagogi v Kafarnaumu ogromni množici ljudi. Dan pred tem je naredil velik čudež, ko je pomnožil hlebe kuha, in tako pritegnil še več pozornosti. V Kafarnaum se je odpravil s čolnom in ljudje so mu sledili. Tam je Jezus imel znameniti govor o kruhu življenja in poslušalce pozval, naj verujejo, da je on Kruh življenja, ki ga je dal od Oče. In tudi, da so bili tudi oni njemu dani od Očeta. Torej, tiste, ki jih je Oče dal Jezusu, prejmejo tudi njega, njegovo življenje preko evharistije.
2. Očetova volja: Jezus je razodel Očetovo srce. Želi si, da bi ne bil nihče od tistih, ki mu jih je Oče dal, izgubljen. Očetovo srce je velikodušno. Njegova ljubezen je obilna. Ne samo, da pošlje svojega Sina, da bi zbral ljudi, ki bi bili njegovi, zagotovi jim tudi mano iz nebes. 1300 let pred Jezusovim prihodom, je Oče poklical Mojzesa in ga poslal, da njegovo ljudstvo reši suženjstva, tudi malikovanja v tuji kulturi. Vodil jih je v puščavo, kjer jim je zagotovil vsakdanji kruh, mano iz nebes. Danes pa Jezus, ki je eno z Očetom, daruje svoje telo in svojo kri, da postaneta kot mana iz nebes za tiste, ki jih Oče želi zbrati v Cerkvi. Svoje življenje je dal zato, da nihče od nas ne bi bil pogubljen. In še naprej nam daje svoje življenje prek svojega telesa in svoje krvi, da se kot popotniki na poti do nebeškega doma ne bi izgubili.
3. Glej (na) Sina: Na dolgi poti skozi puščavo je izvoljeno ljudstvo doživelo kar nekaj preizkušenj. Podvomili so v Božjo previdnost. Mz 4,21 ponovno pripoveduje zgodbo o njihovem pritoževanju. Bili so brez kruha in vode, želeli so umreti. Po pripovedi naj bi Gospod poslal strupene kače, ki so mnoge pičile in so umrli. Ljudje so v skesanosti vpili k Bogu in Mojzes je posredoval zanje. Gospod je zapovedal obesiti bronasto kačo na drog, da bi se ljudje ozrli nanjo in bili ozdravljeni. Ozrli so se prav na tisto, kar jih je pičilo, da bi našli svoje zdravilo. Enako je z Jezusom, dvignjenim na križu. Oče bo povzdignil v večno življenje vse tiste, ki bodo gledali Sina; Sina, ki je nase vzel grehe sveta. On »postane greh,« da bi mi lahko prejeli večno zdravilo v odrešenju. Naj ne umaknemo pogleda z Jezusa, saj je to Očetov dar in Njegova volja.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, daj mi zaupanje in vero v Očetovo dobroto! Slavim te in te hvalim, ker si prevzel grehe sveta, da bi mi lahko imeli večno življenje. Daj, da bom znanilec te dobre novice, da te bodo potem tudi drugi ugledali.

Sklep: Gospod, danes bom poskušal ugotoviti, ali me hromi strah pred večnim pogubljenjem, ali pa sem hvaležnost za dar odrešenja. Ali imam krščanski pogled na svet? S pomočjo tvoje milosti bom zaupal v (Božjo) previdnost, ki mi bo omogočila enega najpomembnejših življenjskih ciljev: edinost s teboj v večnosti.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svoje slave. Zbrali se bodo pred njim vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor loči pastir ovce od kozlov; in postavil bo ovce na svojo desnico, kozle pa na levico.

Tedaj poreče kralj tistim, ki bodo na njegovi desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me obiskali; v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹

Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in smo te nasitili ali žejnega in smo ti dali piti? Kdaj smo te videli popotnika in smo te sprejeli ali nagega in te oblekli? Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ In kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹ Takrat poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom. Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti; žejen sem bil in mi niste dali piti; popotnik sem bil in me niste sprejeli; nag sem bil in me niste oblekli; bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹

Tedaj mu bodo odgovorili tudi ti: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali popotnika ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Česar niste storili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.«

Uvodna molitev: Gospod Jezus! Tudi danes mi hočeš spregovoriti na srce in me pritegniti v svojo ljubezen. Prosim, podari mi svojega Svetega Duha, da bom prepoznal tvoj glas in ti sledil!

Prošnja: Tvoja Beseda je luč mojim korakom. Vodi me, Gospod, da bom razumel, kar berem.

Razmišljanja:

1. Sveto Pismo nam na začetku razodene veliko skrivnost; Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, da bi tudi v bližnjem mogli prepoznati Božje obličje. Ustvarjeni smo iz Ljubezni za Ljubezen, da ne bi več živeli zase ampak za druge. Nihče ne more živeti zase in biti zares srečen.
2. V današnji Božji besedi Jezusa srečamo kot velikega kralja v vlogi sodnika ob koncu časov. In zanimivo - ne sprašuje po naših dosežkih, uspehih, koliko smo pridelali, zapustili, našli sreče zase … ampak, koliko smo poskrbeli za osamljene, bolne, v potrebah okrog sebe. Koliko sem ljubili te, ki si mi jih podaril? One, ki jih nisem sam izbral?
3. Merila, po katerih bomo sojeni so drugačni. Sojeni bomo po dejanjih: in ste… ali niste… Jezus se poistoveti z lačnimi, žejnimi, zaporniki, bolniki, pozabljenimi in smo… ali nismo…? Nihče ne more živeti brez Boga in biti zares srečen. Zanimivo, da vsi odgovorijo isto: kdaj smo te videli? Noben od sojenih se ni zavedal svojih dejanj, pa vendar so prav ta odločilno vplivala na izid sodbe.

Pogovor s Kristusom: Moj Gospod! Govoriš mi, da da vsako dejanje šteje. Da te lahko srečam tudi v najbolj zapuščenih, pozabljenih, ubogih, tam, kjer pogosto vidim le tvojo odsotnost. Rad bi prišel k tebi v slavo, vendar me strah pogosto ustavi, da bi te res prepoznal tudi v bližnjem. Pomagaj mi, da bom ljubil z dejanji in zgledom, ne le z besedo in da bom izpolnil, kar v tvoji besedi spoznavam.

Sklep: Danes bom pozoren na potrebe teh, ki mi jih pošiljaš na pot in prisluhnil njihovim potrebam.