Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

Uvodna molitev: Gospod Jezus, prosim te za milost, da bom v tej molitvi in v vsakem trenutku rekel “da” tebi. Ta obljuba naj temelji na veri in zaupanju. Verjamem vate, ker si sam resnica in zvest svojim obljubam. Nikoli me ne zapustiš ali me ne razočaraš. V tem trenutku molitve naj izrazim svojo ljubezen do tebe.

Prošnja: Gospod, nakloni mi velikodušnost vseh bližnjih!

Razmišljanja:

1. Kratko in jedrnato: Ko se soočamo z vsakodnevnimi težavami in preizkušnjami, se pogosto zmedemo, ker se vrtimo v krogu, dokler se ne zapletemo v prepleten labirint, da nas resnično potegnejo navzdol. Nekaj podobnega se lahko zgodi tudi v našem duhovnem življenju. Začnemo se ukvarjati z različnimi idejami in dobrimi željami, vendar nikoli prav zares ne pridemo nikamor, ker nam manjka jasnost in smer. V resnici potrebujemo samo eno misel in eno besedo: “da”. To je beseda, ki jo je lahko izgovoriti, vendar včasih težko uresničiti. Morala bi postati del našega vsakodnevnega besedišča, da rečemo “da” Bogu in našim bratom in sestram. Jezus nam pravi: “Vzemite nase moj jarem in se učite od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen; in našli boste počitek svojim dušam. Kajti moj jarem je blag, moj tovor pa lahek.”
2. Učimo se od Kristusa: Naš Gospod Jezus Kristus je tisti, od katerega se učimo, kaj pomeni reči “da”. Trenutek njegovega utelešenja in rojstva je bil “da”. Rekel je “da” med tistimi tridesetimi leti v Nazaretu. In v trenutkih svoje groze, smrti in vstajenja in še naprej pravi “da” v evharistiji. Po vsem svetu je prisoten, znova nam podarja samega sebe skozi ta zakrament.
3. Sveto Srce Jezusovo: Srce, ki vedno pravi “da”, je srce, ki ljubi nas vse z neskončno ljubeznijo. Človeštvu želi pokazati, da njegova ljubezen doseže celo tiste, ki rečejo “ne” njegovi volji. Njegovo srce vabi vse, da se vrnejo v njegovo čredo. Nikoli ne smemo obupati. Vse, kar moramo storiti, je obrniti se k njemu in se spreobrniti. Čaka nas z odprtimi rokami.

Pogovor s Kristusom: Gospod Jezus, vem, da si vedno rekel “da” Očetovi volji. Prosim te, da mi podariš enako pripravljenost, da izpolnim tvojo voljo v vsakem trenutku svojega življenja!

Odločitev: Danes bom molil Oče naš za mir v svetu.

Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno ovco, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim reče: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«

Uvodna molitev: Gospod Jezus, želel si me ljubiti s človeško ljubeznijo, zato se nisi odrekel žrtvovanju. Tudi ko sem te zavrnil, si me iskal, da bi me ponovno pridružil svoji čredi. Daj mi srce, ki bo tako ljubeče, kot je tvoje! Naj gorim z vnemo in dobrodelnostjo zate, za tvoje duše in tvoje želje! Pomagaj mi doumeti, da mi je bilo življenje dano zato, da ga darujem za druge in tako ljubim tebe!

Prošnja: Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi moje srce po svojem srcu!

Razmišljanja:

1. Srce pravega pastirja: Jezusovo srce izliva svojo ljubezen na nas. Na svet je prišel, da bi nas ljubil bolj kot kdorkoli lahko. Hodi za nami na dolge poti, da bi nas vrnil nazaj k sebi. Kristus se primerja s pastirjem, navadnim delavcem, ki mnogo žrtvuje in skrbi za svojo čredo. Pastirju je bolj pomembno življenje njegove črede kot svoje življenje. Kristus, dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Prenekatera čreda, ne glede na njeno velikost ali vrednost, bi lahko bila vredna več kot pastir. A vendar si Oče želi, da bi bile ovce varne, dobro uspevale, rasle in se krepile. Kristus umre, da bi nam dal življenje. Pastirja osreči, ker da življenje za svoje ovce.
2. Med nami je postavil svoj šotor: Slavimo svojega Pastirja in cenimo njegovo ljubezen do nas! Ljubil nas je z večno ljubeznijo, ki se pretaka skozi njegovo, a tudi skozi naše človeško srce. Kristus nam je blizu kot naš pastir. Ni bil zadržan, ni se odmaknil od nas, ampak se nam je želel približati, priti v našo »puščavo«, da bi nas izgubljene rešil. Ni hotel živeti v obilju, temveč si je postavil svoje bivališče med čredo, pomirjen, da bo živel kot mi. Praznik Srca Jezusovega proslavlja to bližino skozi učlovečeno božansko ljubezen. Je pravi Bog in pravi človek. Postal je naš brat.
3. Pobožnost ljubezni: Kristus želi prav vsakega od nas posaditi na svoja ramena in nas vrniti k Očetu. Ne želi se vsiljevati, a nam sledi, dokler se mu ne predamo. Naša pobožnost Jezusovemu presvetemu srcu je pobožnost ljubezni. Vidimo srce, ki je tako močno ljubilo svet, prejelo pa je tako malo ljubezni. Trudimo se, da bi mu lahko vedno bolj sledili. Hladen in brezsrčen odziv, ki ga je deležen v zameno za svojo požrtvovalno ljubezen, nas žalosti. Šibko, polsrčno ljubezen prejema od tistih, ki so bili poklicani, da mu z ljubeznijo posvetijo svoje življenje. Kristus nas vabi, da mu pomagamo poiskati izgubljene ovce. S svojim zgledom jih lahko pokličemo in jim povemo, da jih išče. Tako ga bomo potolažili, saj mu dajemo svojo ljubezen.

Pogovor s Kristusom: Gospod, pustil si, da je bilo tvoje srce prebodeno zame na križu kot znamenje tvoje brezpogojne ljubezni. Pomagaj mi, da ta žrtev ne bi bila zaman! Spodbudi v moji duši globoko in gorečo vero, ki bo premagala vsakršno nezvestobo ali greh, ki bi zmanjšala mojo ljubezen do tebe! Naj bom glasnik tvoje milosti in tvojega usmiljenja, da tudi drugi skozi mojo ljubezen spoznajo tvojo!

Sklep: Poiskal bom izgubljeno ovco in jo spodbudil, da se vrne h Kristusu. Posnemal bom Kristusa tako, da bom potrpežljiv in dobrodušno pomagal tej duši, da najde pot do črede.

Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.

Uvodna molitev: Pridi, Sveti Duh, in napolni moje srce z ljubeznijo do tebe! Blagi gost moje duše, razsvetli me, da bom resnično razumel Kristusovo ljubezen do mene! Nisem vreden te ljubezni, vendar te prosim za usmiljenje!

Prošnja: Bog, daj mi moč, da bom bolje uresničeval ljubezen do bližnjih!

Razmišljanja:

1. Glej srce, ki je ljubilo do smrti: Kristusovo križanje je dogodek, ki “s presunljivo jasnostjo izraža, kako je Jezus simbol nasprotja. Dejansko ljudje stojijo na dveh straneh: tisti, ki ga častijo, in tisti, ki se mu posmehujejo… To je najvišja šola ljubezni: v žalosti Jezus odpusti tistim, ki so mu povzročili trpljenje, z dobrim odgovarja na zlo” (papež Janez Pavel II., 12. marec 1989). Danes premišljujemo o tem srcu, ki nas neskončno ljubi – vedno! Gospod, hvala ti za tvojo ljubezen! Nauči me, da bom to ljubezen tudi vračal!
2. Poglej ranjenega: Ko je umiral, so se mu vojaki in voditelji ljudstva posmehovali, saj so bili razočarani nad svojimi pričakovanji. Ljudje pa so gledali nanj. Eden od razbojnikov, ki je bil križan z njim, ga je zasmehoval, drugi pa je razumel njegovo ljubezen in usmiljenje. Tudi vsak od nas ga gleda na drugačen način; vendar bo vedno treba sprejeti odločitev: ljubiti ga ali se norčevati iz njega. Gospod, ljubim te, pomagaj mi rasti v ljubezni do tebe!
3. Kristus postavlja visoke zahteve: Prav tako kot se Jezus izroči Božji volji, se moramo tudi mi, če želimo pokazati svojo hvaležnost. Po premišljevanju o Kristusovi ljubezni ne moremo nadaljevati tako kot prej. Vsak dan se moramo v ljubezni in hvaležnosti utrjevati za to, kar je Kristus storil za nas. Bili smo kot ptice, ujete v past in zdaj smo svobodni. Svobodno moramo govoriti o tej ljubezni: sporazumevati se z vsemi ljudmi skozi molitev, pogovore in zglede. Prosite Kristusa za odločitev, da bi storili vse, da delite njegovo ljubezen vsem okoli sebe.

Pogovor s Kristusom: Gospod, naj v tej slovesnosti tvojega Svetega Srca vidim tvojo ljubezen do vseh ljudi! Podeli mi milost, da bom ljubil podobno kot ti, saj si rekel: “Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil” (prim. Janez 15,12)! Brez tvoje milosti tega ne morem storiti. Prosim te za milost rasti v ljubezni.

Odločitev: Do vseh članov svoje družine bom potrpežljiv.