Ko so odšli, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril.« Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina. Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju: Glas se je slišal v Rami, jok in veliko žalovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela potolažiti, ker jih ni.

Uvodna molitev: Oče, danes stopam pred tvojo sveto navzočnostjo, zavedajoč se, da z ljubeznijo vodiš moje življenje. Verjamem, da mi nič ne more priti na pot, razen če ti to hočeš. Obnavljam svojo vero v tvojo obljubo nebes, kjer bo vsaka solza izbrisana. Hvala ti, ker si se vpletel v naš krut svet, da bi ga ozdravil s svojo ljubeznijo.

Prošnja: Gospod, naj bo moja prisotnost danes pomoč tistim, ki potrebujejo pomoč.

Razmišljanja:

1. Angeli: Želimo jokati s temi materami, ki so jim bili odvzeti otroci v najbolj nemočnem obdobju njihovega življenja. Človeška krutost sega tako globoko, da si želi ohranjati oblast tako, da potepta življenja drugih! A ti otroci nas tiho opominjajo na drugo resničnost. Opominjajo nas, da obstaja kraj, kjer tiranija ne vlada. Obstaja Kralj, ki vlada z ljubeznijo, in njegovo kraljestvo ne more biti premagano s krutostjo. Ti otroci so glasniki tega kraljestva. Poklicani so, da dajo kratko, a močno pričevanje o boju, ki ga bo ta Kralj vodil za ljubezen. Šli so mu naproti, njihove matere pa jih bodo nekega dne našle in jih večno držale v navzočnosti svojega Kralja.
2. Preroki: Prihaja kraljestvo! To je klic teh otrok. Nekega dne bo ta novi Kralj vladal, vendar se bo to zgodilo v strašni borbi s kruto smrtjo. Ti otroci so močni preroki boja tega Kralja. So preroki dramatične človeške zgodovine, kjer je vse ogroženo. Njihovi kriki so močne molitve, ki jih bo Oče uslišal, in njihovi kriki vzbujajo v tem posebnem Otroku željo, da daruje svoje življenje kot odkupnino za duše. Vladal bo tako, da bo izlil svoje življenje kot dar za te otroke in za mnoge duše.
3. Otroci: Cerkev je razglasila te otroke za mučence. Prvi svetniki Kristusa so dojenčki. Dojenčki nam spregovorijo ob božiču in njihovo pričevanje ne gre neopaženo mimo. Ti otroci navdihujejo Cerkev in zanjo molijo. Otrok nam spregovori o dobroti in nedolžnosti. Otrok nas spominja na odnos, ki ga moramo imeti pred Bogom. Kristus vedno živi z otroškim srcem, s srcem, ki popolnoma zaupa svojemu Očetu. Posebno naklonjenost izkazuje otrokom. Ve, da so otroci pogosto njegovi najmočnejši apostoli, ki druge vabijo v Božjo hišo s preprostostjo in bližino svoje ljubezni do njega. Koliko staršev se je spreobrnilo ali odkrilo globlji odnos s Kristusom po zgledu svojih otrok!

Pogovor s Kristusom: Jezus, tako me žalosti, ko vidim, kako so otroci odvzeti svojim materam in so ubiti. Moje srce se trga ob misli, da danes mnogim otrokom ni dana priložnost, da bi spoznali materino ljubezen zaradi zla splava. Želim biti tolažba tvojemu srcu, Gospod. Danes ti želim dati najboljše od sebe, da ti lahko ponudim nekaj ljubezni, ki so jo ti otroci želeli dati. Naj bo moje življenje pričevanje nesebične ljubezni. Naj bom podoben tebi.

Odločitev: Našel bom način, kako spodbuditi mamo majhnega otroka.

Jezusovi starši so vsako leto za velikonočne praznike hodili v Jeruzalem. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot po praznični navadi. In ko so se po končanih prazničnih dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Mislili so, da je pri popotni druščini, in so prehodili pot enega dne. Nato so ga začeli iskati med sorodniki in znanci. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako stóril? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel. Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.

Uvodna molitev: Gospod, verujem vate in vse kar imam in sem, polagam predte. Hvala ti za dar vere! Kako bi se ti sploh lahko kdaj oddolžil za to? Jezus, upam vate! Naj bo tvoja navzočnost danes tista, ki bo moje srce usmerjala v slavljenje tebe! Gospod, ljubim te in želim si, da bi bilo moje srce napolnjeno s tvojo ljubeznijo!

Prošnja: Gospod Jezus Kristus, pomagaj mi ceniti in spodbujati svetost družine.

Razmišljanja:

1. Sveta družina: Danes praznujemo slovesni spomin na Sveto družino: Jezusa, Marijo in Jožefa. Družina zacveti z rojstvom otroka. Jezusovo rojstvo v Betlehemu označuje začetek rasti Svete družine. V današnjem evangeliju Božji sin raste pod Marijinim in Jožefovim vodstvom in se izobražuje. »In šel je z njima ter prišel v Nazaret in jima je bil pokoren.« To je vzor za vsako družino: ljubezen, skrb, vzgoja, pokorščina. Sem hvaležen svojim staršem za svojo vzgojo, ali se trudim to hvaležnost izražati? Ali popolnoma razumem bistvo družinskega življenja in ga skušam čim bolje oznanjati?
2. Starševstvo ni nikoli lahko: Marija in Jožef sta bila pozorna na vsak Jezusov korak. Vendar noben starš ni popoln – obstajajo trenutki, ko lahko otrok uide izpod nadzora. Srečamo ju, ko hitita nazaj v Jeruzalem, da bi našla Jezusa; vidimo njuno veselje, ko ga ponovno najdeta. Marija in Jožef sta doživljala podobno, kot jih vsak starš doživlja pri vzgoji otroka: trenutke tesnobe in radosti. Ali potrpežljivo sprejemam trenutke tesnobe v svojem družinskem življenju? Se trudim širiti veselje med vse člane svoje družine?
3. Jezusova pokorščina: Vsak otrok potrebuje avtoriteto in starševsko usmeritev. Številka 532 v Katekizmu Katoliške cerkve pravi: »Jezusova pokorščina svoji materi in krušnemu očetu popolnoma izpolnjuje četrto zapoved in je bila časovna podoba njegove sinovske pokorščine Očetu v nebesih. Vsakdanja pokorščina Jezusa Jožefu in Mariji je naznanjala in napovedovala pokorščino na Veliki četrtek: ‘Ne moja volja …’ Jezusova pokorščina v vsakdanjem življenju njegovega skritega življenja je že začela njegovo delo obnove tega, kar je Adamova neposlušnost uničila.« Ali cenim pomembno vlogo pokorščine v svojem življenju, ali se skrbno trudim, da bi jo prenesel na svoje otroke? Ali imam v cerkveni družini sinovski odnos do Svetega očeta? Ali poznam, razumem in podprem njegove smernice?

Pogovor s Kristusom: Gospod, pomagaj mi, da bodo moje misli usmerjene v nebeške reči! Kako malo premišljujem o učlovečenju, tudi med božičnim časom! Pomagaj mi, da se bom vedno bolj zavedal, da prebivaš v mojem srcu! Naj danes odsevam tvojo prisotnost v svoji družini, da bodo videli tvojo dobroto, ki se odseva v mojih besedah in dejanjih!

Sklep: Danes bom molil za svetost družine.