Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod, kot sad izkušnje tvoje ljubezni, mi podeli milost pričevanja zate.

Razmišljanja:

1. Vstop v svetlobo vstajenja: Premišljuj o ženah pri grobu. Začuti njuno stisko ob vstopu v odprt in prazen grob. Deli z njima njun strah glede tega, kje bi telo lahko bilo. Deli z njima veselje, ker se njuna in naša vera prebuja v resničnost Gospodovega vstajenja. Res, to je resnično! On je resnično vstali Kristus! Aleluja! Približaj se mu, se skloni, nato počasti in objemi ljubeče noge našega Gospoda. Želi si biti naša moč, naša luč in naša ljubezen. Želi si biti naš Gospod.
2. Od kontemplativcev do misijonarjev: Iz naše kontemplacije moramo postati misijonarji. To je navodilo, ki ga naš Gospod daje tema privilegiranima ženama: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo.« Iz njunega čaščenja ju Gospod kliče k temu, da postaneta priče svetu, najprej apostolom. Ti ženi, nepomembni v očeh sveta, sta postali nezamenljivi glasnici evangelija. Zakaj? Ne zaradi njunega socialnega razreda ali vloge, temveč zaradi vere in ljubezni, s katerima sta živeli in izpolnjevali njima zaupano poslanstvo. Bili sta zvesti našemu Gospodu pri širjenju veselja o vstajenju apostolom in svetu.
3. Pokornost vere nam omogoča, da vidimo: Naš Gospod prosi apostole, naj poslušajo njegovo zapoved: »Naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Kristus zahteva našo pokornost, da ga lahko v veri vidimo in izkusimo njegovo vstajenje. Brez pokornosti ga morda ne bi prepoznali. Stražniki pri grobu so bili pokorni ukazom nadrejenih, manjkala pa jim je vera, zato niso verjeli temu, kar so videli, in ga niso častili. Vsi nekoga ubogamo. Vendar je pokornost Kristusu tista, ki vodi v vero in življenje: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje« (Jn 3,36).

Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, hvala ti za čas, ki sem ga preživel s teboj v molitvi in premišljevanju tvojega vstajenja. Pomagaj mi, da bom vedno rasel in dozoreval v svoji veri. Brez nje sem izgubljen. Brez nje te ne morem videti, in če te ne vidim, kako ti lahko sledim? Zaupam tebi in tvoji obljubi večnega življenja.

Odločitev: Danes se bom posebej potrudil, da bom lepo govoril o drugih, še posebej o tistih, s katerimi se ne strinjam.

Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod, kot sad izkušnje tvoje ljubezni, mi podeli milost pričevanja zate.

Razmišljanja:

1. Vstop v svetlobo vstajenja: Premišljuj o ženah pri grobu. Začuti njuno stisko ob vstopu v odprt in prazen grob. Deli z njima njun strah glede tega, kje bi telo lahko bilo. Deli z njima veselje, ker se njuna in naša vera prebuja v resničnost Gospodovega vstajenja. Res, to je resnično! On je resnično vstali Kristus! Aleluja! Približaj se mu, se skloni, nato počasti in objemi ljubeče noge našega Gospoda. Želi si biti naša moč, naša luč in naša ljubezen. Želi si biti naš Gospod.
2. Od kontemplativcev do misijonarjev: Iz naše kontemplacije moramo postati misijonarji. To je navodilo, ki ga naš Gospod daje tema privilegiranima ženama: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo.« Iz njunega čaščenja ju Gospod kliče k temu, da postaneta priče svetu, najprej apostolom. Ti ženi, nepomembni v očeh sveta, sta postali nezamenljivi glasnici evangelija. Zakaj? Ne zaradi njunega socialnega razreda ali vloge, temveč zaradi vere in ljubezni, s katerima sta živeli in izpolnjevali njima zaupano poslanstvo. Bili sta zvesti našemu Gospodu pri širjenju veselja o vstajenju apostolom in svetu.
3. Pokornost vere nam omogoča, da vidimo: Naš Gospod prosi apostole, naj poslušajo njegovo zapoved: »Naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Kristus zahteva našo pokornost, da ga lahko v veri vidimo in izkusimo njegovo vstajenje. Brez pokornosti ga morda ne bi prepoznali. Stražniki pri grobu so bili pokorni ukazom nadrejenih, manjkala pa jim je vera, zato niso verjeli temu, kar so videli, in ga niso častili. Vsi nekoga ubogamo. Vendar je pokornost Kristusu tista, ki vodi v vero in življenje: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje« (Jn 3,36).

Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, hvala ti za čas, ki sem ga preživel s teboj v molitvi in premišljevanju tvojega vstajenja. Pomagaj mi, da bom vedno rasel in dozoreval v svoji veri. Brez nje sem izgubljen. Brez nje te ne morem videti, in če te ne vidim, kako ti lahko sledim? Zaupam tebi in tvoji obljubi večnega življenja.

Odločitev: Danes se bom posebej potrudil, da bom lepo govoril o drugih, še posebej o tistih, s katerimi se ne strinjam.

Hitro sta zapustili grob in s strahom ter velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. In glej, naproti jima je prišel Jezus in rekel: »Pozdravljeni!« Oni dve sta pristopili, mu objeli noge in se mu poklonili. Tedaj jima je Jezus rekel: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Ko sta bili še na poti, so nekateri iz straže prispeli v mesto in sporočili vélikim duhovnikom vse, kar se je zgodilo. Ti so se zbrali s starešinami in se posvetovali. Vojakom so dali veliko denarja in dejali: »Recite: ›Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali.‹ In če bi to slišal upravitelj, ga bomo mi pomirili in dosegli, da boste brez skrbi.« In ti so vzeli denar in storili, kakor so jih poučili. Tako se je ta govorica razširila med Judi do današnjega dne.

Uvodna molitev: Gospod, ti si vir vsega življenja, saj si življenje samo. Tvoje vstajenje mi daje upanje, da bom tudi jaz vstal od mrtvih in se na veke veselil s teboj v nebesih. Pogosteje moram premišljevati o dobrem, ki si ga storil za nas, in o tvojih obljubah tistim, ki zaupajo vate. Hvala ti, Jezus, ker si vstal in nam utiraš pot domov v nebesa. Ljubim te in želim ti slediti z vsem svojim srcem. V polnosti želim sodelovati s teboj, da bi še mnogi ljudje prišli v nebesa.

Prošnja: Gospod, kot sad izkušnje tvoje ljubezni, mi podeli milost pričevanja zate.

Razmišljanja:

1. Vstop v svetlobo vstajenja: Premišljuj o ženah pri grobu. Začuti njuno stisko ob vstopu v odprt in prazen grob. Deli z njima njun strah glede tega, kje bi telo lahko bilo. Deli z njima veselje, ker se njuna in naša vera prebuja v resničnost Gospodovega vstajenja. Res, to je resnično! On je resnično vstali Kristus! Aleluja! Približaj se mu, se skloni, nato počasti in objemi ljubeče noge našega Gospoda. Želi si biti naša moč, naša luč in naša ljubezen. Želi si biti naš Gospod.
2. Od kontemplativcev do misijonarjev: Iz naše kontemplacije moramo postati misijonarji. To je navodilo, ki ga naš Gospod daje tema privilegiranima ženama: »Ne bojta se! Pojdita in sporočita mojim bratom, naj gredo v Galilejo.« Iz njunega čaščenja ju Gospod kliče k temu, da postaneta priče svetu, najprej apostolom. Ti ženi, nepomembni v očeh sveta, sta postali nezamenljivi glasnici evangelija. Zakaj? Ne zaradi njunega socialnega razreda ali vloge, temveč zaradi vere in ljubezni, s katerima sta živeli in izpolnjevali njima zaupano poslanstvo. Bili sta zvesti našemu Gospodu pri širjenju veselja o vstajenju apostolom in svetu.
3. Pokornost vere nam omogoča, da vidimo: Naš Gospod prosi apostole, naj poslušajo njegovo zapoved: »Naj gredo v Galilejo; tam me bodo videli.« Kristus zahteva našo pokornost, da ga lahko v veri vidimo in izkusimo njegovo vstajenje. Brez pokornosti ga morda ne bi prepoznali. Stražniki pri grobu so bili pokorni ukazom nadrejenih, manjkala pa jim je vera, zato niso verjeli temu, kar so videli, in ga niso častili. Vsi nekoga ubogamo. Vendar je pokornost Kristusu tista, ki vodi v vero in življenje: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje« (Jn 3,36).

Pogovor z Jezusom: Gospod Jezus, hvala ti za čas, ki sem ga preživel s teboj v molitvi in premišljevanju tvojega vstajenja. Pomagaj mi, da bom vedno rasel in dozoreval v svoji veri. Brez nje sem izgubljen. Brez nje te ne morem videti, in če te ne vidim, kako ti lahko sledim? Zaupam tebi in tvoji obljubi večnega življenja.

Odločitev: Danes se bom posebej potrudil, da bom lepo govoril o drugih, še posebej o tistih, s katerimi se ne strinjam.