Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, tukaj sem pred teboj s polnim zaupanjem, prepričan, da si želiš preživeti ta čas z menoj in me spremljati skozi ves dan. Hvaležen sem za tvojo brezpogojno in zanesljivo ljubezen. Ponižno ti darujem svojo željo, da bi te še bolj ljubil in ti še bolj zvesto služil.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi imeti globoko vero vate, a hkrati ohraniti otroško vero.

Razmišljanja:

1. Pridem in ga ozdravim: Jezus ima srce, ki hitro pomaga tistim v stiski. Nedvomno je imel Kristus druge načrte, ko je prišel v Kafarnaum, načrte, ki niso vključevali še enega potovanja za ozdravitev sužnja, tujca. Pogosto se lahko znajdemo v podobnih situacijah v vsakdanjem življenju. Ravno se nameravamo sprostiti po napornem dnevu, ko zazvoni telefon ali droben glas prosi za pomoč pri domači nalogi. V teh trenutkih nas Jezus vabi, da posnemamo njegov zgled služenja. Za trenutek obrnimo situacijo. Kolikokrat sem bil jaz na drugi strani in prosil za malo časa nekoga drugega? Prosimo Jezusa za milost, da bomo prilagodljivi in vedno na voljo za potrebe soljudi.
2. Nisem vreden: Stotnik ima globoko zavedanje lastne nedostojnosti, kar je ključno za to, da najde Jezusovo naklonjenost. Včasih molimo, kot da si zaslužimo Božjo naklonjenost, toda stotnik tukaj priznava, da je nevreden, da bi Jezus prišel k njemu. Takšna je bila njegova vera in ponižnost, da uporabljamo njegove besede, ko izražamo svoja čustva pred prejemanjem Jezusa v sveti evharistiji: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in moja duša bo ozdravljena.” Med pripravami na Jezusov prihod v adventnem času naj bodo te besede stotnika tudi naše lastne.
3. Vera premika dežne oblake: Če lahko rečemo, da je imel Jezus šibkost do česa, se zdi, da se je Kristusova “šibkost” pokazala, ko je zaznal vero drugih. Nikoli ni izvršil čudeža brez zahteve po veri tistega, ki ga je prejel, in nikoli ni zavrnil tistega, ki je z vero karkoli prosil. Jezus pravi, da če imaš vero velikosti gorčičnega semena, lahko premakneš gore. Čeprav osebno nisem nikoli videl, da bi kdo premikal gore, sem zagotovo videl, da molitev premika manjše stvari, kot so na primer dežni oblaki. Če bi rad, da se premaknejo gore, dežni oblaki ali karkoli drugega, prosi z vero in resnično se boš dotaknil Kristusove šibkosti. Usmeri svojo prošnjo k našemu Gospodu z zaupljivo vero in ljubeznijo do njegove volje. On resnično posluša in lahko premakne kar koli je treba premakniti.

Pogovor s Kristusom: Jezus, dovoli mi, da te prosim za vero, ki jo zahtevaš od mene. Sedaj se bom spomnil, da se bom obrnil nate s svojimi skrbmi, ne glede na to, kako majhne so. Vem, da me spremljaš in mi želiš pomagati ter me voditi. V zameno mi pomagaj, da te bom prepoznal v tistih, ki iščejo mojo pomoč, in daj mi radodarnost, da bom hitro in prijazno odgovoril na potrebe drugih tako, kot si ti.

Sklep: Pred kosilom bom izkazal preprosto dejanje vere v Kristusa, ki me vodi in varuje.

Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal. Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa. Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati in govoriti: »Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo more odpuščati grehe razen Boga samega?« Jezus pa je spoznal njihove misli in jim je odgovoril: »Kaj premišljujete v svojih srcih? Kaj je laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je dejal hromemu, »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« In takoj je vpričo njih vstal, vzel to, na čemer je ležal, šel domov in slavil Boga. Vsi so bili iz sebe in so slavili Boga. Prevzel jih je strah in so govorili: »Danes smo videli čudne reči.«

Uvodna molitev: Gospod, ti si stvarnik vseh stvari in imaš moč odpuščati grehe. Čeprav je moja vera še vedno šibka, verjamem vate. In zaupam tudi v tvojo dobroto in usmiljenje. Tu sem pred tabo v molitvi in ponovno hrepenim, da te bom ljubil z vsem svojim umom, srcem, dušo in močjo.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da te iščem v svojem življenju predvsem pred vsem drugim.

Razmišljanja:

1. Vera farizejev: Farizeji so sedeli pred Kristusom in ga opazovali, kako ozdravlja bolne. Prej so že videli mnoge druge čudeže, vendar kljub temu niso mogli verjeti v Kristusa. Čudež za čudežem ni mogel spremeniti njihovega mnenja. Jezus se odloči, da jim bo dal odločilni čudež, da bodo verjeli. Odloči se ozdraviti hromega, da pokaže svojo moč za odpuščanje grehov. Ker je bila bolezen za farizeje znak greha, bi morali biti pripravljeni sprejeti Jezusovo sporočilo o ozdravitvi in odpuščanju. Toda bili so preveč zaviti v iskanje lastnih načrtov in varovanje lastne časti, da bi prepoznali Božje ljubeče usmiljenje ob tem, čemur so bili priča. Kako pogosto si želimo, da bi nam Bog dal znamenje, da bi sledili njegovemu načrtu? In kako pogosto nismo odprti za to, kar nam neposredno in preprosto govori, ker smo preveč osredotočeni na uresničevanje lastnih načrtov?
2. Vera hromega: Hromi ni potreboval nobenih znamenj. Verjel je, da mu Jezus lahko pomaga. Njegova vera je bila tako močna, da ga težave niso premagale. Ni mogel hoditi, zato je našel nekoga, ki ga je nosil. Ko je prišel, ni mogel priti do Kristusa, zato so ga njegovi možje prinesli skozi streho. Bil je odločen, da bo videl Kristusa, ker je vedel, kaj Kristus zmore narediti zanj. Njegova vera je bila tako močna, da ga je spodbudila k dejanju. Imel je živo vero, ki presega zgolj ideje. Njegova vera ga je spodbudila, da je kljub težavam našel našega Gospoda. Kaj sem storil, da sem iskal Kristusa, da bi se srečal z njim iz oči v oči? Kaj sem pripravljen storiti, da bi prejel njegovo milost? Ali se ob prvi preizkušnji odpovem svoji molitvi ali apostolatu?
3. V Božjo Slavo: Jezus ni izvajal tega čudeža zase ali zaradi lastne slave. Iskal je le Božjo slavo. Vidimo, kako vsi slavijo Boga po tem čudežu. Zdi se, kot da bi pozabili na Kristusa. Kristus je želel delati le to, kar bo poveličevalo Očeta. Kako pogosto iščemo lastno slavo, ko delamo na apostolatu ali izvajamo dobrodelno dejanje? Kako pogosto upamo, da se nas bo nekdo zapomnil in rekel “hvala”, čeprav smo tu zato, da zgradimo Kristusovo kraljestvo samo zaradi Božje slave? Nenehno moramo skrbeti, da bo naša namera čista.

Pogovor s Kristusom: Gospod, kako velika je bila vera hromega! Bil je dovolj ponižen, da te je našel, in dovolj močan v svoji veri, da ga nič ni moglo zadržati stran od tebe. Daj mi dar ponižnega srca in trdne vere, da bom lahko dosledno in zavzeto iskal srečanje s tabo v svojem življenju in izpolnjeval tvojo voljo samo zaradi tvoje slave in za dobro drugih.

Odločitev: Danes bom iskal rešitve za težave, ki se mi bodo pojavile, in obnovil svojo namero, da bom čez ves dan opravljal svoje dolžnosti v Božjo slavo.

Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, tukaj sem pred teboj s polnim zaupanjem, prepričan, da si želiš preživeti ta čas z menoj in me spremljati skozi ves dan. Hvaležen sem za tvojo brezpogojno in zanesljivo ljubezen. Ponižno ti darujem svojo željo, da bi te še bolj ljubil in ti še bolj zvesto služil.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi imeti globoko vero vate, a hkrati ohraniti otroško vero.

Razmišljanja:

1. Pridem in ga ozdravim: Jezus ima srce, ki hitro pomaga tistim v stiski. Nedvomno je imel Kristus druge načrte, ko je prišel v Kafarnaum, načrte, ki niso vključevali še enega potovanja za ozdravitev sužnja, tujca. Pogosto se lahko znajdemo v podobnih situacijah v vsakdanjem življenju. Ravno se nameravamo sprostiti po napornem dnevu, ko zazvoni telefon ali droben glas prosi za pomoč pri domači nalogi. V teh trenutkih nas Jezus vabi, da posnemamo njegov zgled služenja. Za trenutek obrnimo situacijo. Kolikokrat sem bil jaz na drugi strani in prosil za malo časa nekoga drugega? Prosimo Jezusa za milost, da bomo prilagodljivi in vedno na voljo za potrebe soljudi.
2. Nisem vreden: Stotnik ima globoko zavedanje lastne nedostojnosti, kar je ključno za to, da najde Jezusovo naklonjenost. Včasih molimo, kot da si zaslužimo Božjo naklonjenost, toda stotnik tukaj priznava, da je nevreden, da bi Jezus prišel k njemu. Takšna je bila njegova vera in ponižnost, da uporabljamo njegove besede, ko izražamo svoja čustva pred prejemanjem Jezusa v sveti evharistiji: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in moja duša bo ozdravljena.” Med pripravami na Jezusov prihod v adventnem času naj bodo te besede stotnika tudi naše lastne.
3. Vera premika dežne oblake: Če lahko rečemo, da je imel Jezus šibkost do česa, se zdi, da se je Kristusova “šibkost” pokazala, ko je zaznal vero drugih. Nikoli ni izvršil čudeža brez zahteve po veri tistega, ki ga je prejel, in nikoli ni zavrnil tistega, ki je z vero karkoli prosil. Jezus pravi, da če imaš vero velikosti gorčičnega semena, lahko premakneš gore. Čeprav osebno nisem nikoli videl, da bi kdo premikal gore, sem zagotovo videl, da molitev premika manjše stvari, kot so na primer dežni oblaki. Če bi rad, da se premaknejo gore, dežni oblaki ali karkoli drugega, prosi z vero in resnično se boš dotaknil Kristusove šibkosti. Usmeri svojo prošnjo k našemu Gospodu z zaupljivo vero in ljubeznijo do njegove volje. On resnično posluša in lahko premakne kar koli je treba premakniti.

Pogovor s Kristusom: Jezus, dovoli mi, da te prosim za vero, ki jo zahtevaš od mene. Sedaj se bom spomnil, da se bom obrnil nate s svojimi skrbmi, ne glede na to, kako majhne so. Vem, da me spremljaš in mi želiš pomagati ter me voditi. V zameno mi pomagaj, da te bom prepoznal v tistih, ki iščejo mojo pomoč, in daj mi radodarnost, da bom hitro in prijazno odgovoril na potrebe drugih tako, kot si ti.

Sklep: Pred kosilom bom izkazal preprosto dejanje vere v Kristusa, ki me vodi in varuje.

Nekega dne je učil, zraven pa so sedeli farizeji in učitelji postave, ki so prišli iz vseh galilejskih in judejskih vasi ter iz Jeruzalema. In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal. Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa. Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« Pismouki in farizeji pa so začeli premišljevati in govoriti: »Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo more odpuščati grehe razen Boga samega?« Jezus pa je spoznal njihove misli in jim je odgovoril: »Kaj premišljujete v svojih srcih? Kaj je laže: reči: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je dejal hromemu, »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« In takoj je vpričo njih vstal, vzel to, na čemer je ležal, šel domov in slavil Boga. Vsi so bili iz sebe in so slavili Boga. Prevzel jih je strah in so govorili: »Danes smo videli čudne reči.«

Uvodna molitev: Gospod, ti si stvarnik vseh stvari in imaš moč odpuščati grehe. Čeprav je moja vera še vedno šibka, verjamem vate. In zaupam tudi v tvojo dobroto in usmiljenje. Tu sem pred tabo v molitvi in ponovno hrepenim, da te bom ljubil z vsem svojim umom, srcem, dušo in močjo.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi, da te iščem v svojem življenju predvsem pred vsem drugim.

Razmišljanja:

1. Vera farizejev: Farizeji so sedeli pred Kristusom in ga opazovali, kako ozdravlja bolne. Prej so že videli mnoge druge čudeže, vendar kljub temu niso mogli verjeti v Kristusa. Čudež za čudežem ni mogel spremeniti njihovega mnenja. Jezus se odloči, da jim bo dal odločilni čudež, da bodo verjeli. Odloči se ozdraviti hromega, da pokaže svojo moč za odpuščanje grehov. Ker je bila bolezen za farizeje znak greha, bi morali biti pripravljeni sprejeti Jezusovo sporočilo o ozdravitvi in odpuščanju. Toda bili so preveč zaviti v iskanje lastnih načrtov in varovanje lastne časti, da bi prepoznali Božje ljubeče usmiljenje ob tem, čemur so bili priča. Kako pogosto si želimo, da bi nam Bog dal znamenje, da bi sledili njegovemu načrtu? In kako pogosto nismo odprti za to, kar nam neposredno in preprosto govori, ker smo preveč osredotočeni na uresničevanje lastnih načrtov?
2. Vera hromega: Hromi ni potreboval nobenih znamenj. Verjel je, da mu Jezus lahko pomaga. Njegova vera je bila tako močna, da ga težave niso premagale. Ni mogel hoditi, zato je našel nekoga, ki ga je nosil. Ko je prišel, ni mogel priti do Kristusa, zato so ga njegovi možje prinesli skozi streho. Bil je odločen, da bo videl Kristusa, ker je vedel, kaj Kristus zmore narediti zanj. Njegova vera je bila tako močna, da ga je spodbudila k dejanju. Imel je živo vero, ki presega zgolj ideje. Njegova vera ga je spodbudila, da je kljub težavam našel našega Gospoda. Kaj sem storil, da sem iskal Kristusa, da bi se srečal z njim iz oči v oči? Kaj sem pripravljen storiti, da bi prejel njegovo milost? Ali se ob prvi preizkušnji odpovem svoji molitvi ali apostolatu?
3. V Božjo Slavo: Jezus ni izvajal tega čudeža zase ali zaradi lastne slave. Iskal je le Božjo slavo. Vidimo, kako vsi slavijo Boga po tem čudežu. Zdi se, kot da bi pozabili na Kristusa. Kristus je želel delati le to, kar bo poveličevalo Očeta. Kako pogosto iščemo lastno slavo, ko delamo na apostolatu ali izvajamo dobrodelno dejanje? Kako pogosto upamo, da se nas bo nekdo zapomnil in rekel “hvala”, čeprav smo tu zato, da zgradimo Kristusovo kraljestvo samo zaradi Božje slave? Nenehno moramo skrbeti, da bo naša namera čista.

Pogovor s Kristusom: Gospod, kako velika je bila vera hromega! Bil je dovolj ponižen, da te je našel, in dovolj močan v svoji veri, da ga nič ni moglo zadržati stran od tebe. Daj mi dar ponižnega srca in trdne vere, da bom lahko dosledno in zavzeto iskal srečanje s tabo v svojem življenju in izpolnjeval tvojo voljo samo zaradi tvoje slave in za dobro drugih.

Odločitev: Danes bom iskal rešitve za težave, ki se mi bodo pojavile, in obnovil svojo namero, da bom čez ves dan opravljal svoje dolžnosti v Božjo slavo.

Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.

Uvodna molitev: Gospod Jezus, tukaj sem pred teboj s polnim zaupanjem, prepričan, da si želiš preživeti ta čas z menoj in me spremljati skozi ves dan. Hvaležen sem za tvojo brezpogojno in zanesljivo ljubezen. Ponižno ti darujem svojo željo, da bi te še bolj ljubil in ti še bolj zvesto služil.

Prošnja: Gospod, pomagaj mi imeti globoko vero vate, a hkrati ohraniti otroško vero.

Razmišljanja:

1. Pridem in ga ozdravim: Jezus ima srce, ki hitro pomaga tistim v stiski. Nedvomno je imel Kristus druge načrte, ko je prišel v Kafarnaum, načrte, ki niso vključevali še enega potovanja za ozdravitev sužnja, tujca. Pogosto se lahko znajdemo v podobnih situacijah v vsakdanjem življenju. Ravno se nameravamo sprostiti po napornem dnevu, ko zazvoni telefon ali droben glas prosi za pomoč pri domači nalogi. V teh trenutkih nas Jezus vabi, da posnemamo njegov zgled služenja. Za trenutek obrnimo situacijo. Kolikokrat sem bil jaz na drugi strani in prosil za malo časa nekoga drugega? Prosimo Jezusa za milost, da bomo prilagodljivi in vedno na voljo za potrebe soljudi.
2. Nisem vreden: Stotnik ima globoko zavedanje lastne nedostojnosti, kar je ključno za to, da najde Jezusovo naklonjenost. Včasih molimo, kot da si zaslužimo Božjo naklonjenost, toda stotnik tukaj priznava, da je nevreden, da bi Jezus prišel k njemu. Takšna je bila njegova vera in ponižnost, da uporabljamo njegove besede, ko izražamo svoja čustva pred prejemanjem Jezusa v sveti evharistiji: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in moja duša bo ozdravljena.” Med pripravami na Jezusov prihod v adventnem času naj bodo te besede stotnika tudi naše lastne.
3. Vera premika dežne oblake: Če lahko rečemo, da je imel Jezus šibkost do česa, se zdi, da se je Kristusova “šibkost” pokazala, ko je zaznal vero drugih. Nikoli ni izvršil čudeža brez zahteve po veri tistega, ki ga je prejel, in nikoli ni zavrnil tistega, ki je z vero karkoli prosil. Jezus pravi, da če imaš vero velikosti gorčičnega semena, lahko premakneš gore. Čeprav osebno nisem nikoli videl, da bi kdo premikal gore, sem zagotovo videl, da molitev premika manjše stvari, kot so na primer dežni oblaki. Če bi rad, da se premaknejo gore, dežni oblaki ali karkoli drugega, prosi z vero in resnično se boš dotaknil Kristusove šibkosti. Usmeri svojo prošnjo k našemu Gospodu z zaupljivo vero in ljubeznijo do njegove volje. On resnično posluša in lahko premakne kar koli je treba premakniti.

Pogovor s Kristusom: Jezus, dovoli mi, da te prosim za vero, ki jo zahtevaš od mene. Sedaj se bom spomnil, da se bom obrnil nate s svojimi skrbmi, ne glede na to, kako majhne so. Vem, da me spremljaš in mi želiš pomagati ter me voditi. V zameno mi pomagaj, da te bom prepoznal v tistih, ki iščejo mojo pomoč, in daj mi radodarnost, da bom hitro in prijazno odgovoril na potrebe drugih tako, kot si ti.

Sklep: Pred kosilom bom izkazal preprosto dejanje vere v Kristusa, ki me vodi in varuje.

Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« Stotniku pa je Jezus rekel: »Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro. Ko je Jezus prišel v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča leži in ima vročico. Dotaknil se je njene roke in vročica jo je pustila. Vstala je in mu stregla. Ko se je zvečerilo, so privedli k njemu veliko obsedenih. Z besedo je izgnal duhove in ozdravil vse bolnike. Tako se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: On je odvzel naše slabosti in odnesel naše bolezni.

Uvodna molitev: Gospod, verujem vate. Verujem, da hodiš z menoj in me spremljaš s svojo močjo. Stopam pred tvoj sveti prestol, prestol tvojega srca. Vem, da me želiš danes blagosloviti s svojim prijateljstvom in uslišati moje molitve. Hvala ti za tvojo zvesto, obilno ljubezen.

Prošnja: Gospod, okrepi mojo vero.

Razmišljanja:

1. Ponižnost gane Božje Srce: Centurion ne samo, da ima veliko vero, ampak ima tudi veliko ponižnost. Njegova ponižnost ni pretvarjanje, saj so okoliščine preveč resne, da bi se pretvarjal za ponižnega, še posebej ker je Jezus že privolil priti ozdraviti njegovega služabnika. Prav tako ni njegova ponižnost posledica nizkega samospoštovanja, saj izkazuje ogromno zaupanje v svojem srečanju z Jezusom. Njegova ponižnost izhaja iz vere, ki razume, kdo je Jezus. To je ponižnost, ki jo Cerkev vabi, da jo delimo vsakič, ko pristopamo k našemu Gospodu med obhajanjem svete evharistije pri maši: “Gospod, nisem vreden, da prideš k meni ampak reci le besedo in moja duša bo ozdravljena.”
2. Ko je Jezus to slišal, se je začudil: To je presenetljivo. Pomislimo, kaj bi bilo potrebno, da bi presenetili Jezusa. Toda tukaj imamo odgovor: Vero - vero v njegovo osebo, njegovo moč, njegov načrt za naša življenja. Nekega dne bo Jezus Petra grajal, ko ga bo rešil pred potopitvijo: “Malovernež, zakaj si dvomil?” (Mt 14,31). Pomembno je vprašanje, ki bi ga lahko postavili drugače: “Kaj je v meni, da mi ne zaupaš?” Odgovor je: Nič. Vsaka pomanjkljivost je v nas, in to je treba iskreno rešiti z molitvijo, še posebej s premišljevanjem osnovnih resnic vere: Jezusovo učlovečenje, trpljenje, smrt in vstajenje; zakramenti, še posebej krst, spoved in evharistija. Če je Jezus presenečen nad našo vero, lahko pravilno sklepamo, da ga prizadene naša pomanjkljiva vera in zaupanje vanj.
3. To se zgodi v skladu z našo vero: Jezusove besede so nekoliko podobne tistemu, kar molimo v “Oče naš”: “In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.” Tu pravimo: “Naj bo moje odpuščanje drugih merilo mojega odpuščanja.” Ko se Jezus obrne na centuriona s temi besedami, razodeva, da je stopnja naše vere merilo, po katerem posedujemo, kar prosimo od Boga. V Prvi evharistični molitvi pri maši molimo: “Veš, kako trdno verujemo vate in se ti posvetimo.” To je hkrati tolažilno in opozorilno. Tolažilno je, ker Kristus pozna natančno stopnjo naše vere - pozna iskrenost našega srca. Ne rabimo se mu izključno izpovedovati. Opozorilno je, ker tudi mi vemo, da naša vera ni vedno tako močna, kot bi morala biti. Zato želimo ponoviti, kar je nekdo nekoč rekel Jezusu: “Vem, verujem, pomagaj moji neveri” (Mr 9,24).

Pogovor s Kristusom: Dragi Gospod, ti si vreden vse moje vere. Pomagaj mi, kot centurionu in velikim svetnikom, da se osredotočim na tebe v veri, prepričan, da je vse, kar od mene zahtevaš, vedno za moje najboljše. Najčistejša Mati, naj bo moje srce le za Jezusa.

Odločitev: Danes si bom vzel nekaj minut, da preberem in premislim pismo Hebrejcem, poglavje 11.